Nova metoda za recikliranje polistirena

Odpadki v oceanih in prepolna odlagališča so znak opozoritve na plastične odpadke, ki jih odlagamo v okolje. Skupnosti po vsem svetu si prizadevajo za zmanjšanje, ponovno uporabo in recikliranje. Toda kaj pomeni, da je nekaj mogoče reciklirati? Raziskovalna skupina pod vodstvom Guolianga Grega Liua, izrednega profesorja kemije na fakulteti za naravoslovje, si prizadeva razširiti meje recikliranja plastike.

Ne gre vsak odpadek v isti koš

Mnogi med nami brez pomisleka odvržejo kovinsko pločevinko ali steklen kozarec v zabojnik za recikliranje. S plastiko pa je nekoliko drugače. Vsi obrati za recikliranje niso opremljeni za ravnanje z vsemi vrstami plastike. To je zato, ker sta kemija in struktura plastičnih materialov različni in vsaka vrsta zahteva poseben postopek recikliranja.

V popolnem svetu bi morda po vsem svetu obstajali obrati za recikliranje, ki bi bili opremljeni za ravnanje z vsemi vrstami plastike, ki si jih je mogoče zamisliti. Vendar tega še nismo dosegli, med drugim zato, ker je nekatere vrste plastike zelo težko reciklirati in ker še nismo razvili učinkovitih in praktičnih tehnik za njihovo predelavo.

Eden zahtevnejših materialov je polistiren

Polistiren je eden od takšnih zahtevnih materialov. Polistiren, ki je najbolj znan kot glavna sestavina stiropora, se pogosto uporablja, vendar se redko reciklira. Številni občinski obrati za recikliranje naročajo prebivalcem, naj polistirena ne odlagajo v domače zabojnike za recikliranje.

Trenutno je glavna metoda recikliranja polistirena izdelek, ki je pogosto prenizke kakovosti, da bi bil postopek ekonomsko upravičen. Z drugimi besedami, če bo obrat za recikliranje poskušal reciklirati polistiren v velikem obsegu, bo potreboval finančno spodbudo, kot je vladna subvencija, ali pa bo tvegal, da mu bo zmanjkalo denarja in bo prenehal delovati.

Ena od rešitev tega problema je izboljšati postopek recikliranja, da bo postal ekonomsko upravičen ali, še bolje, ekonomsko privlačen. S svojimi izkušnjami na področju kemije polimerov in kot član Inštituta za inovacije na področju makromolekul je Liu lahko svojo ekipo usmeril prav k temu.

Nova metoda recikliranja

V članku je ekipa predstavila novo metodo za recikliranje – ali morda bolje rečeno s tujko upcycling – polistirena. Z izpostavljanjem materiala ultravijolični svetlobi in dodajanjem kemičnega katalizatorja ta metoda ustvari izdelek, imenovan difenilmetan (DPM), ki je izjemno uporaben. DPM se uporablja kot predhodnik pri razvoju zdravil, proizvodnji polimerov in celo kot dišava v potrošniških izdelkih. Pomembno je, da je tržna cena DPM 10-krat višja od drugih materialov, ki jih je trenutno mogoče izdelati iz recikliranega polistirena.

Raziskovalci so šli še korak dlje: Želeli so potrditi, da bo ta nova metoda dosegla ekonomsko upravičenost, za katero so si prizadevali. Kemiki z univerze Virginia Tech so se povezali s poslovnimi strokovnjaki z univerze Santa Clara in Univerze za finance in ekonomijo Dongbei, ki so izvedli analizo, da bi ugotovili, kako donosna bi bila metoda recikliranja na splošno. Njihovi rezultati so pokazali, da bi bili stroški zbiranja in predelave polistirena popolnoma upravičeni, saj ima DPM tako visoko ekonomsko vrednost.

Ta nova metoda recikliranja bi spodbudila zbiranje in recikliranje polistirena, namesto da se odlaga na odlagališča ali onesnažuje s plastiko.

»Mislim, da je pomembno, da se ljudje zavedajo, da imajo lahko veliki globalni izzivi, kot so plastični odpadki – in jih najverjetneje tudi zahtevajo –, več rešitev« je dejal Liu. »Na univerzi Virginia Tech lahko prispevamo majhen košček v veliki sestavljanki in ponudimo rešitve, ki bodo pozitivno vplivale na svet.«

Tilen Kemperle

Novinar