Med nevrodegenerativnimi boleznimi je Parkinson ena od najbolj razširjenih nevroloških bolezni in ena najbolj psihološko naporna za bližnje obolelega. Zato si je stroka dolgo prizadevala za rešitev, ki bi pacientom olajšala simptome in jim omogočila višjo kvaliteto življenja. Pred kratkim pa so našli rešitev – hrbtenični vsadek. Prvi pacient, ki je prejel hrbtenični vsadek za zdravljenje napredne Parkinsonove bolezni, je opisal, da je bil »ponovno rojen«, potem ko mu je zdravljenje omogočilo, da spet hodi brez padcev.
Delovanje hrbteničnega vsadka
Marku, 63 let, iz Bordeauxa v Franciji, so postavili diagnozo degenerativne bolezni že pred več kot 20 leti in razvil je hude težave z mobilnostjo, vključno z motnjami ravnotežja in zamrzovanjem hoje. Po prejemu vsadka, ki si prizadeva obnoviti normalno signalizacijo do mišic nog iz hrbtenice, je lahko spet normalneje hodil in si povrnil svojo samostojnost gibanja.
»Praktično nisem mogel več hoditi brez pogostega padanja, tudi do večkrat na dan. V nekaterih situacijah, kot je vstop v dvigalo, sem kar obstal, kot da bi bil tam zamrznjen, bi lahko rekli,« je dejal. »Trenutno se niti ne bojim več stopnic. Vsako nedeljo grem do jezera in prehodim približno 6 kilometrov. To je neverjetno.«
Raziskovanje tehnologije za premagovanje paralize
Vsadek še ni bil testiran v celoviti klinični raziskavi. Toda švicarska ekipa, ki ima že dolgoletni program razvoja možgansko-strojnih vmesnikov za premagovanje paralize, upa, da bo njihova tehnologija ponudila povsem nov pristop k zdravljenju motenj gibanja pri ljudeh s Parkinsonovo boleznijo.
»Navdušujoče je videti, kako lahko s ciljnim električnim draženjem hrbtenjače na enak način, kot smo to storili pri paraplegičnih bolnikih, popravimo motnje hoje, ki jih povzroča Parkinsonova bolezen,« je dejala Jocelyne Bloch, nevrokirurginja in profesorica na bolnišnici Univerze CHUV Lausanne, ki je bila ena od vodij dela.
Parkinsonova bolezen je posledica progresivne izgube nevronov, ki proizvajajo dopamin. Pri približno 90% bolnikov z napredovalo boleznijo to vodi do težav pri hoji, vključno s težavami z ravnotežjem in zamrzovanjem hoje. Konvencionalna zdravljenja, kot je zdravilo Levodopa, lahko izboljšajo simptome, vendar ne morejo popolnoma obnoviti normalnega gibanja. Namen vsadka je premagati to težavo z neposrednim ciljanjem hrbteničnega območja, odgovornega za aktivacijo mišic nog med hojo.
Potek postopka operacije pri prvi poskusni osebi
Najprej je ekipa razvila personaliziran anatomski zemljevid Markove hrbtenjače, ki je identificiral natančna mesta, ki so bila vključena v signalizacijo za gibanje noge. Elektrode so nato bile vsajene na teh mestih, kar je omogočilo neposredno stimulacijo hrbtenice.
Avtorji so izjavili, da je potrebna celotna klinična raziskava, da bi dokazali klinično učinkovitost, in so vpisali še šest pacientov, da preverijo, ali se očitne koristi ponovijo. »V tem trenutku gre za dokazno zasnovo,« je dejal profesor Grégoire Courtine, nevroznanstvenik na EPFL, ki je sovodil raziskavo. »Seveda to ne bo jutri, trajalo bo vsaj pet let razvoja in testiranja.«
Profesor Karunesh Ganguly, nevrolog na Univerzi v Kaliforniji v San Franciscu, ki ni bil vključen v raziskavo, je dejal: »Ta študija opisuje nov pristop k modulaciji hrbtenjače z namenom izboljšanja hoje pri Parkinsonovi bolezni. Zdravljenje lahko potencialno obravnava tudi zamrzovanje hoje, kar je trenutno težko zdraviti. Zanimivo bo videti, kako se to posploši na večjo populacijo pacientov.«
Za bolj obetavno prihodnost
Znanstveniki na področju nevrologije so naredili velik korak k izboljšanju kvalitete življenj s raziskovanjem možgansko- strojnih vmesnikov. Dobra novica je to, da bo morda enkrat to del našega vsakdana, kot so na primer mobilni telefoni.
Gre za pristop v medicini, ki se osredotoča na posameznika ne na množico obolelih. Mnogi menijo, da je to prihodnost medicine, kjer bo zdravljenje temeljilo na posameznikovih težavah, genih in anatomskih posebnostih.
Znanstveniki si želijo bi v prihodnosti lahko celo popolnoma onemogočili razvoj takšnih bolezni – že v začetnih fazah njihovega razvoja.
Novinar