Znanstveniki zadnje dni žonglirajo z dokaj radikalno (in še nepotrjeno) teorijo, da nošenje zaščitnih mask človeka izpostavi ravno pravšnji količini virusa, da telo začne nanj odgovarjati z imunostjo. Študija je bila objavljena začetek septembra v New England Journal of Medicine.
Radikalna ideja temelji na konceptu variolacije, ki pravi, da zaščitna maska povzroči ravno pravšnjo izpostavljenost bolezni covid-19, kar povzroči odziv našega imunskega sistema, ki nas pred virusom zaščiti. Variolacijo so najprej uporabljali v boju proti črnim kozam, kasneje pa so z razvojem cepiv prakso opustili.
Avtorica znanstvenega prispevka, Dr. Monica Gandhi, strokovnjakinja za nalezljive bolezni z Univerze v Kaliforniji, pravi, da virus lahko v človeku sproži tudi asimptomatski odziv in da bi povečanje asimptomatskih okužb med populacijo lahko vodilo do razširjenja variolacije. Do povečanja števila asimptomatskih okužb naj bi prišlo zaradi zmanjšanega števila virusov, ki vstopijo v človekova dihala zaradi nošenja maske. Manj virusov pomeni manj buren odziv telesa in znanstveniki trdijo, da bi prav tisti patogeni, ki kljub maski pridejo v človeško telo, lahko izzvali reakcijo in sprožili proizvodnjo imunskih celic, ki si virus zapomnijo in nato se proti njemu borijo tudi v prihodnje.
Seveda to ne pomeni, da naj se med seboj nekontrolirano družimo, daleč od tega. Teorija je še nepotrjena in jo bo težko potrditi, saj bi terjala izvedbo neetičnega eksperimenta – primerjati bi morali, kako se bo človek v prisotnosti koronavirusa okužil brez maske in kako bo človeško telo odreagiralo na koronavirus, če je bilo virusu izpostavljeno z masko. Teorija je radikalna in nevarna z razlogom, opozarja Dr. Saskia Popescu, epidemiologinja iz Arizone.
Teorijo so začetek leta že testirali na Kitajskem, ki so za testiranje uporabili hrčke. V raziskavi so testirali povezavo med dozo virusa in težavostjo bolezni. Rezultati raziskave so pokazali, da so hrčki, ki so zboleli za koronavirusom kljub barieri iz zaščitne maske, utrpeli blajže simptome kot tisti, ki so bili virusu izpostavljeni neposredno.
Teorijo bo težko dokazati tudi zaradi tega, ker je težko točno določiti količino virusa, ki je potrebna, da človek zboli. Doza nameč variira od človeka do človeka, odvisna pa je od genetike, imunskega sistema in strukture dihalnih poti.
Dr. Monica Gandhi, avtorica teorije, se zaveda, da je to zgolj teorija in pravi, da bi tako moralo tudi ostati. Kajti kljub temu da lahko majhna doza virusa v človeku sproži imunski odziv, ki bi ga kasneje zaščitil, je človek v tem času še vedno kužen in zaradi asimptomatskega odziva telesa kuži ljudi okoli sebe. Teorija je zgolj kaplja v morju ostalih neverjetnih teorij, ki najverjetneje ne bodo nikoli potrjene. Za pravo imunost bo treba počakati na cepivo.
Novinar
