Ljudje smo najbolj smrtonosna bitja na planetu. Samo umori predstavljajo 400.000 žrtev na leto, kar je pol toliko, kot je smrti zaradi pikov komarjev. In komarji veljajo za najbolj smrtonosno žival. Skozi tisočletja smo se zverzirali v pobijanju živali in drug drugega. Zadnji dve stoletji načrtno posegamo celo v svet mikrobov, bakterij in virusov, ki se jih poskušamo znebiti. Prvo pravilo večine laboratorijev je, da mora biti delovna površina sterilna. Kljub vsem našim sredstvom pa obstaja bakterija, ki se ne dá.
Bakterija iz sterilne sobe
Leta 2007 so med rutinskim jemanjem brisa v sterilni sobi v Nasinem vesoljskem centru našli bakterijo, ki je v naravi ni. Njen DNK se je skladal z le enim drugim primerkom. Ta je bil pred dvema letoma (2005) najden v neki drugi sterilni sobi Evropske vesoljske agencije v Južni Ameriki. Bakterija Tersicoccus Phoenicis se je tam namnožila kljub rednemu steriliziranju z vsemi mogočimi metodami.
Nič ne sme zapustiti Zemlje
V sterilnih sobah vesoljske agencije spravljajo rakete, sonde, roverje in vse, kar čaka na izstrelitev iz zemeljske orbite. Pri NASI je bil v sterilni sobi marsovski rover Phoenix, druga sterilna soba, kjer so našli bakterijo, je bila namenjena Herschelovemu vesoljskemu teleskopu. Pred pošiljanjem stvari v vesolje se vedno poskrbi, da s sabo ne vozijo slepih potnikov, beri virusov in bakterij. Prvi razlog je, da si ne želimo okužb na Mednarodni vesoljski postaji. Drugi, da ne vemo dovolj o obnašanju mikrobov v vesolju in človekovem odzivu na njih. Tretji, da med iskanjem življenja v vesolju vanj ni najbolj pametno prinašati življenje z Zemlje.
Sterilizacija ne pomaga
Pri sterilizaciji se uporablja visoke temperature, svetlobo, razkužila, mila in druge kemijske pripravke. Večina laboratorijev ne uporablja vseh naenkrat, pri vesoljskih centrih pa se ne varčuje. Kljub temu Tersicoccus Phoenicis živi.
Avtor ene izmed poznejših (2013) raziskav Parag Vaishampayan je povedal, da so te bakterije izredno nekompetitivne. Sterilne sobe so torej idealno okolje za njih, saj nimajo nobene konkurence. Neverjetno je tudi, kako lahko preživijo skoraj brez hranil (ki jih prav tako naj ne bi bilo v sterilnih sobah). Sklepa, da bi jih verjetno našli tudi v puščavi ali globoko v jamah, kjer so razmere prehude za večino življenja.
Bakterija za v vesolje
Odpornost T. Phoenicisa preseneča znanstvenike in postavlja se vprašanje, ali bi lahko preživel na Marsu, Luni, v širnem vesolju. Lansko leto je v vesolje potovala kolonija E.Coli (ena najbolj raziskanih bakterij, sicer odgovorna za prebavne težave) z namenom, da se naučimo več o obnašanju bakterij v vesolju. Našli bi radi še nove metode za spopadanje s superodpornimi bakterijami. Bakterijami kot je T. Phoenicis. Morda bodo odkritja pomagala tudi pri pripravi na bakterije in viruse iz arktičnega ledu, pred katerimi svarijo ekologi.
Novinar
