Odkritje nove vrste izumrlega krokodilu podobnega sorodnika iz triasne formacije Favret v Nevadi je osupnilo znanstveno skupnost. Najdba je s seboj prinesla nova spoznanja o življenju na obalah v času prve dobe dinozavrov.
Nova vrsta, poimenovana Benggwigwishingasuchus eremicarminis, razkriva, kako so starodavni krokodilu podobni plazilci (psevdosuhianski arhozavri) zavladali obalam. In to v času, ko so ihtiozavri vladali oceanom. Odkritje ponuja fascinanten vpogled v evolucijo teh bitij in odpira nova vprašanja o njihovem življenju in prilagoditvah v srednjem triasu, pred 247,2 do 237 milijoni let.
Odmevno odkritje krokodilje vrste
Predstavniki vrste so naseljevali obalne habitate po vsem svetu v srednjem triasu. »Ta vznemirljiva nova vrsta dokazuje, da so psevdosuhianski arhozavri naseljevali obalne habitate po vsem svetu v srednjem triasu,« je potrdil dr. Nate Smith, vodilni avtor članka in direktor ter kustos Inštituta za dinozavre v Prirodoslovnem muzeju okrožja Los Angeles, Gretchen Augustyn.
Vrsta je bila odkrita na območju, ki vključuje formacijo Favret in fosilne ostanke iz vzhodnega dela oceana Panthalassa v triasu. Območje je znano po fosilih morskih bitij, kot so amoniti, in morskih plazilcev, kot je velik ihtiozaver C. youngorum. Kljub temu je odkritje vrste B. eremicarminis presenetilo raziskovalce, saj niso pričakovali najdbe kopenskih živali v tem morskem okolju.
Nepričakovano odkritje je vzbudilo veliko zanimanja med paleontologi. »Naša prva reakcija je bila: Kaj za vraga je to?« je dejala soavtorica dr. Nicole Klein z univerze v Bonnu. »Pričakovali smo, da bomo našli fosile morskih plazilcev. Nismo si mogli razložiti, kako bi lahko kopenska žival končala tako globoko v morju med ihtiozavri in amoniti. Šele ko smo videli skoraj popolnoma pripravljen primerek, smo ugotovili, da gre za kopensko žival.«
Pomen in evolucijska prilagoditev
Psevdosuhianski arhozavri so bili doslej najdeni v fosilnih plasteh na obalah Tetisovega oceana. Kljub temu je to prvo odkritje obalnega predstavnika iz oceana Panthalassa na zahodni polobli. To kaže, da so bili ti sorodniki krokodilov prisotni v obalnih okoljih po vsem svetu v srednjem triasu. Pomembno je, da te obalne vrste niso pripadale isti evolucijski skupini, kar nakazuje, da so se neodvisno prilagajali življenju ob obalah.
»Zdi se, da je več različnih skupin preizkušalo življenje ob vodi v srednjem triasu. Zanimivo pa je, da se zdi, da veliko teh »neodvisnih poskusov« ni privedlo do širšega razvoja skupin živali, ki del življenja preživijo v vodi,« je dodal Smith.
V triasu so se arhozavri razvili v dve skupini, od katerih sta do danes preživeli dve glavni liniji: ptice, potomci dinozavrov, in krokodili (vključno z aligatorji, krokodili in gaviali), ki izvirajo iz predstavnikov kot je B. eremicarminis. Medtem ko so si današnji krokodili zelo podobni, so se njihovi starodavni predniki močno razlikovali po velikosti in življenjskem slogu. Evolucijske povezave B. eremicarminis in njegovih sorodnikov kažejo, da so se psevdosuhijci hitro diverzificirali po množičnem izumrtju ob koncu perma. Vendar pa obseg te raznolikosti še vedno čaka na odkritje v fosilnem zapisu.
Široka raznolikost in prilagoditve
»Število nedavnih odkritij psevdosuhijcev iz srednjega triasa nakazuje, da je bilo v zgodnji zgodovini te skupine veliko morfološke in ekološke raznolikosti ter eksperimentiranja, ki so bila doslej spregledana,« je poudaril Smith. »Medtem ko javnost večinoma zanima izvor dinozavrov v triasu, so bili pravzaprav psevdosuhijci tisti, ki so v zgodnjem mezozoiku počeli fascinantne stvari.«
Nova vrsta poudarja raznolikost teh starodavnih plazilcev med triasom, ki so segali od velikanov, kot je Mambawakale ruhuhu, do manjših živali, kot je na novo opisana B. eremicarminis, ki je verjetno dosegla dolžino okoli 1,5 do 1,8 metra. Kljub temu, koliko natančno je bila dolga in kako je preživela na obalah, ostaja zavito v skrivnost. Doslej so bili najdeni le nekateri elementi lobanje posameznika, manjkajo pa sledi o tem, kako se je hranila in lovila. Jasno pa je, da se je B. eremicarminis verjetno držala obalnih območij. Njeni dobro ohranjeni udi so bili razviti brez kakršnih koli znakov prilagoditev za vodno življenje, kot so plavuti ali spremenjena gostota kosti.
Pomen imena in kulturni poklon
Raziskovalna ekipa je želela ime, ki bi izkazovalo spoštovanje do prvotnih človeških prebivalcev gorovja Augusta, kjer je bil primerek najden. Zato so se posvetovali s članom plemena Fallon Paiute Shoshone, da bi izbrali ustrezno ime.
»Benggwi-Gwishinga,« beseda, ki v jeziku shoshone pomeni »loviti ribe,« so združili z grško besedo za Sobeka, egipčanskega boga s krokodiljo glavo, kar je privedlo do novega rodovnega imena, Benggwigwishingasuchus. Eremicarminis pomeni »puščavska pesem« in je poklon dvema podpornikoma NHMLAC, ki sta navdušenca nad paleontologijo in opero jugozahoda. Tako polno ime približno pomeni »Puščavska pesem ribiča krokodila.«
Novinar
