Podobno kot SpaceX tudi letalsko podjetje Boeing v sodelovanju z NASO izdeluje plovilo, ki bo prevažalo astronavte iz Zemlje na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Gre za NASIN projekt imenovan Commercial Crew Program (CCP), s katerim bodo lahko astronavti hitreje in ceneje potovali med Zemljo in ISS. Pri tem se NASA zanaša na komercialna (zasebna) podjetja, ki bodo po pogodbi zagotavljala redne lete. To pomaga NASI, astronavtom vseh držav, podjetjem, ki se ukvarjajo z vesoljsko tehnologijo in znanosti.
Testna faza se podaljšuje
Boeingovo plovilo CST-100 Starliner je maja opravilo testni let brez ljudi na krovu (Orbital flight test – OFT 2) . Po načrtu je bila to uvertura v testni let z astronavti decembra letos. Vendar stvari so se zapletle, test ni bil tako uspešen kot se je predvidevalo in »manjši popravki«, kot se je izrazil vodja Boeingovega projekta Mark Nappi, bodo zahtevali slaba dva meseca več, kot so načrtovali. Tako bo test s posadko na krovu (Crew flight test – CFT) izveden predvidoma februarja 2023.
Kaj je šlo narobe pri Starlinerju?
Med majskim testom je imel CST-100 nekaj preglavic, ki bi lahko bile nevarne za posadko. Sistem za upravljanje manevriranja v orbiti in položaja plovila (OMAC – orbital maneuvering and attitude control) ni deloval pravilno in med vračanjem v orbito so posamezni motorji odpovedali. Boeing navaja, da je do težave prišlo zaradi delcev in smeti v orbiti.
Tudi sicer je med letom nekaj motorjev zatajilo, kar nameravajo pri Boeingu rešiti s popravki v programski opremi. Software je imel tudi težave pri komuniciranju s sistemom za vodenje VESTA. Slednji je deloval pravilno, vendar je proizvedel toliko podatkov, da jih računalnik na krovu ni mogel predelati. Boeing čaka nekaj mesecev trdega programerskega dela.
Še ena težava so ventili v CST-100. Testni OFT-2 let bi se moral pravzaprav zgoditi že avgusta 2021. Med pripravami pa so inženirji opazili, da so ventili zarjaveli. Do tega je prišlo zaradi reakcije goriva dušikovega tetraoksida z vlago, kar je ustvarilo močno dušikovo kislino. Pred majskim testom so vlago dosledno odstranjevali, dolgoročno pa izumljajo sistem, kako ventile zaščititi pred vlago in zamenjati aluminij v njih. Po besedah Marka Nippa se trudijo stvar čim hitreje urediti, vendar se to verjetno ne bi zgodilo še do prve prave misije jeseni 2023.
Človeštvo se spogleduje s potovanjem na Mars ali vsaj stalno bazo na Luni, za kar pa še nimamo dovolj razvite tehnologije. Morda je ravno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem rešitev za hiter tehnološki napredek potovanj v vesolje. Medtem ko bo Boeingov Starliner prevažal do 7 astronavtov, se SpaceX bolj specializira za prevažanje težkega tovora do ISS.
Boeingov Starliner tako potrebuje še nekaj popravkov. Izstrelitev se premika v leto 2023.
Novinar
