NASA načrtuje, da bi leta 2023 v okviru programa Artemis na Luno poslala svojega prvega robota. Njegova glavna naloga bo iskanje ledu in drugih surovin na Lunini površini in pod njo. Podatki, ki jih bo zbral robot VIPER, bodo pomagali zarisati lokacije in zaloge surovin. Misija je namenjena temu, da bi bile surovine na Luni nekoč dostopne ljudem.
»Podatki, ki jih bomo prejeli od VIPERJA, bodo koristili znanstvenikom pri pripravi na raziskovalno odpravo na Luno, imenovano Artemis,« je povedala Lori Glare, direktorica NASINEGA planetarnega oddelka. »To bo še eden izmed dokazov, da lahko ljudje in roboti vzajemno sodelujemo in kako potrebna sta oba faktorja za uspešno odpravo na Luno.« Primarna naloga VIPERJA bo raziskovanje Luninih kraterjev, za kar bo opremljen s štirimi instrumenti. Imel bo sveder za led, masni spektrometer za analiziranje Lunine površine, spektrometer za opazovanje infrardečega sevanja in nevtronski spektrometer. Vsako izmed teh orodji bo predhodno testirano na Lunini površini, kar bo zmanjšalo možnosti morebitnih zapletov. Robot je oblikovan tako, da pri svojem raziskovanju uporablja luči in z njimi osvetljuje senčne dele Lune. Nekaterih območji ni sončna svetloba osvetlila že več kot bilijon let in so ena izmed najbolj mrzlih predelov v osončju. VIPER deluje na sončno svetlobo, prav zaradi česar se bo moral hitro premikati med nihajočimi območji svetlobe in teme.
V oblikovanje VIPERJA je bilo vloženega veliko truda, rover pa je NASO stal 433,5 milijona evrov. Za njegov pristanek na Luni bo odgovorno podjetje Robotics, ki bo za opravljeno delo prejelo približno 226,5 milijona evrov. VIPER bo eden izmed najbolj zmogljivih NASINIH robotov, ki je bil kadarkoli poslan na Luno. Ima večje kapacitete tako glede zbiranja kot glede analiziranja podatkov, v primerjavi z roverjem Resource Prospectorjem, ki je bil na luno poslan leta 2018. »Robot nam bo omogočil raziskovanje Luninega površja in delov, ki jih nismo še nikoli videli,« je dejala Sarah Noble, znanstvenica pri programu VIPER. »Rover nas bo podučil o izvoru in porazdelitvi vode na Luni in nas pripravil, da bomo lahko zajemali vire 300.000 kilometrov stran od Zemlje. To bi pomenilo, da bi lahko tudi astronavte poslali dlje v vesolje, celo na Mars.«
V okviru programa Artemis se dobo astronavti vrnili na Lunino površje prvič po letu 1972. Na površini bodo sledili kolesnicam VIPERJA in pristali na Luninem južnem polu. Misija bo vključevala tudi pristanek prve ženske na luni, ki bo ena izmed člankov ekipe, ki bo tlakovala pot za dolgoročno Lunino raziskovanje za prihodnje generacije.
