Dvoboj za hrano s predatorji
Jabolko ne pade daleč od drevesa, kot pravi pregovor. In zdi se, da to velja za Homo Sapiensa kot celoto. Dandanes zaradi našega vpliva izumirajo številne živalske vrste, nove raziskave pa kažejo, da so bili pred milijoni let tudi naši človeški predniki krivi za izumrtje nekaterih živali.
S proučevanjem fosilnih najdb v vzhodni Afriki so biologi lahko zasledili upad mesojedcev, ki je povezan s povečanjem velikosti možganov hominida in spremembami vegetacije, ne pa s podnebnimi ali vremenskimi spremembami, kot je običajno. To je, trdijo raziskovalci, mogoče razlagati kot povezavo med aktivnostjo hominida in izumrtjem zveri.
»Naše analize kažejo, da je najboljša razlaga za izumrtje mesojedcev v vzhodni Afriki to, da jih povzroča neposredna konkurenca za hrano z našimi izumrlimi predniki,« je dejal računalniški biolog Daniele Silvestro z univerze v Göteborgu na Švedskem.
Vzhodna Afrika ima bogat fosilni zapis zgodovine človeštva, ki sega v preteklost več milijonov let. Sodobni ljudje (mi), so se pojavili šele pred približno 200.000 leti, vendar so naši (izumrli) predniki in bližnji sorodniki, kot sta Avstralopitek in Ardipitek, živeli precej več časa.
Na podlagi predhodnih raziskav vemo, da so se možgani hominidov v zadnjih 4 milijonih letih potrojili po velikosti. Vemo tudi, da se je v tem času pojavila sofisticirana uporaba orodij; zdi se smiselno sklepati, da so se hominidi razvijali tudi v spretnosti in zvijačah. In da so to dobro izkoristili – v škodo drugih živali.
»S preučevanjem afriških fosilov lahko opazimo drastično zmanjšanje števila velikih zveri, ki se je začelo pred približno štirimi milijoni let,« je dejal paleontolog Lars Werdelin iz švedskega Naravoslovnega muzeja.
Preživetje s kleptoparazitizmom
»Približno v istem času so naši predniki morda začeli uporabljati novo tehnologijo, da bi dobili hrano, imenovano kleptoparazitizem.« Tudi sedaj poznamo kleptoparazitske živali. Galebi, ki ti kradejo hrano iz rok, medvedi, ki se hranijo iz čebeljega panja, hijene in levi, ki si kradejo svoje plene. Tudi šimpanze, živali z možgani iste velikosti kot avstralopitek, so opazili ukrasti plen leoparda.
vir:(Mauricio Antón)
Kleptoparazitizem je veljavna strategija preživetja, pogosto z nižjim tveganjem in manj truda kot odhod in iskanje lastne hrane. Pred razvojem lovskega orodja je verjetno, da je to strategijo uporabljal Hominid.
Če boste ukradli hrano nekoga drugega dovolj pogosto, so prepričani raziskovalci, potem bodo sčasoma izumrli. Pozneje, ko so hominidi postali bolj učinkoviti lovci na rastlinojede, je to zmanjšalo razpoložljivost hrane za mesojede. To pa je pripeljalo do domino efekta.
Ker pa so ljudje razvili bolj izpopolnjeno orožje in začeli loviti na razdaljo, je to še povečalo pritisk na mesojede. In vsi ti napredki so pomagali pri rasti prebivalstva, kar je izdatno povečevalo količino potrebne hrane za skupnost.
Glede na izumrtja, ki so jih odkrili raziskovalci, učinek ni bil niti približno tako hud kot danes. Toda verjamejo, da je vpliv teh starodavnih prednikov na svet, škodil drugim bitjem.
»Monopoliziranje virov je veščina, ki smo jo mi in naši predniki imeli milijone let,« je dejal evolucijski biolog Søren Faurby z univerze v Gothernburgu, »vendar šele zdaj lahko razumemo in spremenimo svoje vedenje in si prizadevamo za trajnostno prihodnost. «
Novinar
