17. januarja bo NASA prižgala motorje svoje najmočnejše rakete, ki so jo kdajkoli izdelali, pravijo v vesoljski agenciji.
Šlo bo za prvo izstrelitev Space Launch System (SLS), težko pričakovane (in zapoznele) rakete, ki jo NASA namerava uporabiti za nekomercialni človeški vesoljski polet. Je osrednji del Nasinega programa Artemis, za misije s človeško posadko, kot NASA pravi, »prva ženska in naslednji moški« na Luni.
V vesoljski tekmi dve mega raketi
Zasebno podjetje SpaceX v lasti Elona Muska, vzporedno z Naso izdeluje svojo mega raketo Starship, za človeško posadko. Namen rakete, za razliko Nasine, bodo komercialni poleti v vesolje. Ker ima NASA pogodbo s SpaceX za uporabo rakete Starship, se nam poraja vprašanje, zakaj so hkrati potrebne tako velike investicije v obe.
Načeloma je na papirju raketa Starship modernejša in v vseh pogledih superiorna proti Nasini SLS. Toda takšne inovacije pa ponavadi ne pridejo brez problemov, ki se jih pri SpaceX ne manjka. NASA uporablja reciklirano in predelano tehnologijo Space Shuttla in upa, da bo z bolj konvencionalno in preverjeno zanesljivo tehnologijo uspela prej.
Po uspešnem testu, bo SLS postala najmočnejša delujoča raketa na Zemlji
Z 98 metri je SLS za »glavo« nižja od 110 metrov visokih raket Saturn V, ki so astronavte odpeljale na Luno v šestdesetih in sedemdesetih letih. Toda ta raketa je bistveno močnejša, saj med dvigom in vzponom proizvede 15% več potiska. Surova moč pa ne pomeni še, koliko mase lahko raketa prenese v vesolje.
Če bo vse v redu, bo SLS sposoben prepeljati več kot 27 ton tovora na Luno – veliko več kot 24 ton, ki jih je Shuttle izvlekel v nizko zemeljsko orbito, čeprav tehnično manj kot je Saturn V pretovoril na Luno. SLS bo manj zapravil na teži goriva in ima boljši izkoristek pri pretovoru.
Test bo zajemal osemdelni testni program, ki ga je NASA poimenovala SLS »zeleni tek«
NASA je objavila ta »kontrolni seznam« osmih testov, ki jih je treba izvesti na osrednji stopnji Artemis, začenši z »uporabo sil, ki simulirajo izstrelitev na neoskrbljeno, viseče jedro stopnje« in konča s testnim požarom 17. januarja. Sedem od osmih elementov na seznamu je zdaj popolnih.
Sedmi del, ki je bil uspešno zaključen 20. decembra 2020, je pokazal, da je v raketo mogoče naložiti 265.000 litrov super hlajenega tekočega goriva in nato to gorivo odstraniti brez incidentov.
Test lahko spremljaš na Nasinem YouTube kanalu.
Novinar