Kadar govorimo o vesolju, si predstavljamo prazen in dokaj dolgočasen prostor, ki se razteza med nebesnimi telesi. Slednja so fascinantna, vesolje samo pa je le pot, monotona planjava, ki ločuje cvetoče metropole. Res je, da je vesolje bolj prazno kot najbolj neprodušni zemeljski laboratorij, vendar tudi v takem vakuumu ni pravega miru. Nabiti delci in sevanja so v vesolju vedno prisotni in lahko poškodujejo naše naprave ali zdravje astronavtov. Ta pojav astronomi imenujejo vesoljsko vreme, NASA pa v kratkem načrtuje izvesti dve misiji za preučevanje le-tega.
Vesoljsko vreme in sončev veter
Sončev veter je piš nabitih delcev, ki jim ob sončevih izbruhih uspe zapustiti njegovo atmosfero. Delci imajo veliko energije in predstavljajo nevarnost za astronavte in vse električne naprave v vesolju in celo na Zemlji. Zmotijo lahko delovanje satelitov, GPS-a in internetnih povezav. Če je sunek sončevega vetra dovolj močan, pride do geomagnetne nevihte, ki zamaje Zemljino magnetno polje (naši kompasi se začno obnašati kot tisti, ki ga ima Jack Sparrow). Po drugi strani je sončev veter odgovoren za polarni sij in poganjanje vesoljskih plovil s solarnimi jadri.
Misiji NASE
NASA namerava do leta 2026 izvesti dve misiji, ki bi bolje razložili izvor sončevega vetra in procesov v Soncu. Skoraj vse naše vedenje o zvezdah namreč temelji na teoretičnih izračunih in matematičnih logičnih izpeljavah. Šele pred kratkim je sonda Solar Orbiter vstopila v sončevo orbito in dobila podatke iz prve roke. Prva izmed novih misij, imenovana MUSE (Multi-slit Solar Explorer), bo preučila sončne izbruhe, druga HelioSwarm pa bo celostno prikazala spremembe v sončevi atmosferi in magnetnem polju.
MUSE
Misija MUSE bo uporabljala poseben spektrometer, da bi bolje raziskala procese v sončevi koroni. To je najbolj zunanja plast sončeve atmosfere, ki je izvor sončevega vetra. Spremljala bo temperaturne spremembe v koroni, neravnovesja, izbruhe sončevega vetra in tudi poskušala spoznati lastnosti plazme, ki sestavlja zunanjo plast Sonca.
HelioSwarm
Skupina devetih sond bo sočasno spremljala procese v Soncu z vseh strani. To bo prvo tako obsežno opazovanje zvezde. Sonde bodo beležile dinamiko sprememb v sončevem magnetnem polju, turbulence sončevega vetra in njegov vpliv na magnetna polja drugih teles.
Raziskovanje vesoljskega vremena postaja vse pomembnejše in odkrivanje skritih mehanizmov bi bilo enako koristno, kot to velja za vreme na Zemlji. Če nameravamo v prihodnosti podeseteriti število umetnih satelitov okoli Zemlje in začeti resneje stopati v medplanetarni prostor, nam bodo sončev veter in njegove turbulence, nepravilnosti v magnetnih poljih in sevanja povzročali kup težav. Poznavanje vremenske napovedi nas lahko na vse to bolje pripravi.
Novinar
