Za posameznike, ki trpijo za diabetesom tipa 1, so inzulinske injekcije danes obvezen del vsakdanjega življenja. Njihov imunski sistem namreč napada in uniči celice trebušne slinavke, ki izločajo inzulin. V zadnjih desetletjih so bolezen poskušali zdraviti s presajanjem tkiva trebušne slinavke, a poskusi niso bili uspešni, saj je imunski sistem posameznikov zavračal presajeno tkivo. Trenutna imunosupresivna zdravila pa imajo neželene stranske učinke.
Raziskovalci Northwestern University so pred kratkim odkrili način, kako uspešneje regulirati imunski sistem. Metoda vključuje nanoprenašalce, s katerimi so znanstveniki ustvarili novo obliko imunosupresiva rapamicina. Ta je sposobna ciljno delovati le na celice, povezane s presajenim tkivom, ne da bi pri tem zavirala ostale funkcije imunskega sistema. Rapamicin se navadno uporablja za zaviranje imunskega sistema ob ostalih posegih, in sicer je pri oralnem doziranju ključna izbira ustreznega odmerka. Prevelika količina je za telo namreč strupena, premajhna pa ni zadosti učinkovita.
Raziskovalna skupina je zato zasnovala nanoprenašalce, ki so ciljno usmerjeni na napad celic, ki predstavljajo antigene ostalim celicam imunskega sistema. To omogoča bolj specifično in kontrolirano imunosupresijo s pomočjo podkožne injekcije in zahteva zgolj polovično dozo rapamicina, kar pomeni tudi manj neželenih stranskih učinkov. 
Metodo so že preizkusili na laboratorijskih miših, kjer so raziskovalci opazili zgolj minimalne stranske učinke, simptomi diabetesa pa so v času eksperimenta (100 dni) izginili. Odkritje bi lahko pomenilo velik preboj na področju zdravljenja sladkorne bolezni pri človeku, poleg tega bi metodo lahko izkoriščali tudi pri presajanju drugih tkiv in organov.
Novinar
