Znotraj amphisbaenie najdemo številne družine kuščarjem podobnih plazilcev brez okončnin, med katere spada tudi nova vrsta trogonophidae. Tunizijski primerek je največji predstavnik tega klada in kot tak eno največjih odkritij leta.
Pred skoraj 50 milijoni let je živel največji amphisbaenie
Paleontologi so črvastega kuščarja Terasiodontosaurus marcelosanchezi, ki je živel na območju današnje Afrike pred skoraj 47 milijoni let, opisali kot nov rod in vrsto.
»Amphisbaenie so karizmatična skupina z nenavadnimi morfološkimi značilnostmi in ekstremnimi anatomskimi modifikacijami,« je povedal glavni avtor dr. Georgios Georgalis z Inštituta za sistematiko in evolucijo živali na Poljski akademiji znanosti. Poudaril je, da njihova edinstvena anatomija okostja privlači in bega raziskovalce že vse od začetka 19. stoletja.
Gre za pripadnike z razmeroma bogatim fosilnim zapisom v kenozoiku Evrope in Severne Amerike ter nekaj pojavi v Južni Ameriki, Afriki, jugozahodni Aziji in Arabskem polotoku.
Trogonophidae so precej posebna skupina dvoživk, ki so danes razširjene v severni in severno-osrednji Afriki (vključno z otokom Socotra, Jemen) in na Bližnjem vzhodu. Trenutno so priznani štirje živeči rodovi, tj. Agamodon, Diplometopon, Pachycalamus in tipični rod Trogonophis.
Najbolj značilna značilnost trogonofidov je njihovo zobovje, značilnost, ki je znotraj luskavic sicer prisotna le v iguanski skupini Acrodonta.
Trogonofidi imajo med dvoživkami tudi druge edinstvene lastnosti, vključno z vzorci gibanja in kopanja, morfologijo ramenskega obroča ali hemipenialov, kromosome, razporeditev vretenc, odsotnost kavdalne avtotomije in trikotno telo v prerezu.
Meter dolgo bitje, ki je ustrahovalo svoj habitat
Terasiodontosaurus marcelosanchezi je bil dolg več kot 90 cm, zaradi česar je bil največji znani pripadnik, ki je kdajkoli živel. Več primerkov so našli na nahajališču s fosili v naravnem parku Djebel Chambi v Tuniziji. Ta se nahaja na območju Kasserine v osrednjem zahodnem delu Tunizije.
»Na teh lokacijah je nastal raznolik nabor vodnih in kopenskih vretenčarjev, vključno z ribami, dvoživkami, želvami, krokodili, luskavicami, pticami in sesalci, kot so netopirji, primati, eulipotifali, hienodonti, hirakoidi, slonova rovka, vrečar, glodalec in sirena,« so razložili raziskovalci.
Praktično vse živeče amphisbaene predstavljajo podzemne živali, ki se le redko pojavijo na površju, zunaj svojega podzemnega okolja. Kljub temu se zdi, da so nekatere lastnosti v Terastiodontosaurus marcelosanchezi v nasprotju s tem naravoslovnim vzorcem in namesto tega kažejo, da je bila starodavna vrsta verjetno površinski prebivalec.
To je dodatno podprto z izjemno velikostjo Terastiodontosaurus marcelosanchezi, zaradi česar so podzemne navade manj verjetne.
Urednik portala Student.si
