Znanstveniki so našli fosil najstarejšega prednika hobotnic in vampirskih lignjev do zdaj. Oboji namreč spadajo v red Vampyropoda. Najstarejši do zdaj najdeni fosil te vrste je star 240 milijonov let. Nova najdba številko poveča še za skoraj 100 milijonov let.
Vampirski ligenj iz pekla
Vampirski ligenj ali Vampyroteuthis infernalis je miroljubna žival z zelo zavajajočim imenom. Prvič, sploh ni ligenj, temveč je veliko bolj soroden hobotnicam, drugič, nič nima skupnega z vampirji, pitjem krvi ali peklom (infernalis). Najbolj očitna razlika s hobotnicami so njegove lovke, saj so vse povezane s kožo in ustvarjajo ponjavi podobno obliko.
Druga posebnost vampirskega lignja je njegova priljubljena globina 600-1200 metrov pod gladino. V večni temi, hudem pritisku in minimalni količini kisika se vampirski ligenj počuti doma. Prehranjuje se z delci hranilnih snovi, pred plenilci pa se zavaruje tako, da se zavije v lastno kožno ponjavo in pokaže bodice na notranji strani. Črnila nima, lahko pa izstreli posebno sluz, ki zmede plenilca.
Presenetljiv fosil
Fosil starodavnega glavonožca je od leta 1988 počival v arhivih Kraljevega muzeja v Ontariu (Royal Ontario Museum) dokler ni pred kratkim ujel očesa paleontologov s svojimi desetimi lovkicami. Bitje je merilo 12 centimetrov in je verjetno živelo v plitkih vodah Severne Amerike, ko je bilo tam še dokaj tropsko podnebje.
Paleontologi so bili presenečeni nad dobrim stanjem fosila, saj se mehka tkiva le redko ohranijo. Pod mikroskopom so na vsaki lovki vidni priseski in raziskovalec Christian Walen je za Guardian povedal, da so opazili celo organe za izpust črnila.
Bitje so poimenovali Syllipsimopodi bideni po trenutnem ameriškem predsedniku.
Vezni člen med hobotnicami in vampirskimi lignji
Raziskava je pokazala novo povezavo med hobotnicami in vampirskimi lignji. Vrsti sta najbolj sorodna glavonožca, ne vemo pa kdaj sta se ločili. Bidenov ligenj je po vseh podatkih očitno še predstavnik skupnega drevesa, ki je živel pred 330 milijoni let. Njegova zanamca sta izgubila 2 lovki, a postala mnogo večja. Starodavni fosil je tudi dokaz, da so hobotnice obstajale še pred dinozavri, ki naj bi začeli hoditi po Zemlji pred okoli 240 milijoni let.
Novinar