Analiza DNK iz 5700 let stare grobnice je razkrila najstarejše družinsko drevo na svetu in osvetlila izjemen pomen družine in porekla med ljudmi, ki so bili med prvimi britanskimi kmeti.
Raziskovalna skupina je preučila kosti in zobe 35 ljudi v eni najbolje ohranjenih neolitskih grobnic v Veliki Britaniji v bližini vasi Hazleton v Cotswoldsu. Dr. Chris Fowler z univerze v Newcastlu je povedal, da so rezultati naravnost osupljivi.
Raziskovalci so odkrili, da je bilo 27 grobov bioloških sorodnikov iz petih neprekinjenih generacij ene same razširjene družine. Večina je izvirala iz štirih žensk, ki so imele otroke z istim moškim.
»To nam pove, da je bilo poreklo pomembno,« je dejal Fowler. »Ko so gradili te grobnice in se odločali, koga bodo vključili vanje, so v tem primeru zagotovo izbirali ljudi, ki so bili bližnji sorodniki ljudi, ki so bili tam pokopani prvi. Ti so bili tesno povezani s svojimi neposrednimi predniki, kar se je raztezalo na več generacij. Družina je bila pomembna in to se vidi tudi pri vključitvi nekaterih zelo majhnih otrok v grobnico«.
Hazleton North long cairn
Grobišče, znano kot Hazleton North long cairn, je razdeljeno na dve komori v obliki črke L, sveže raziskave pa kažejo tudi, da so bili umrli pokopani glede na ženske, od katerih so bili potomci. To kaže, »da so bile te ženske prve generacije družbeno pomembne v spominu te skupnosti«.
Ta prazgodovinska skupina ljudi je živela približno 3700-3600 let pred našim štetjem in je bila med prvimi britanskimi kmeti, grobišče pa je bilo zgrajeno približno 100 let po tem, ko so s celinske Evrope pripeljali živino in žita. Do začetka gradnje najbolj znane neolitske dediščine, Stonehengea, je minilo še 700 let.
Arheologi vedo, da so se ljudje gibali po pokrajini in pri tem verjetno pasli živali. Uživali so mlečne izdelke in se prehranjevali z beljakovinami ter izdelovali posode za shranjevanje in kuhanje hrane. Najnovejše raziskave kažejo, da so jim bile pomembne tudi družinske vezi.
Pomembna raziskava, pri kateri so sodelovali arheologi iz več univerz
Pri raziskavi so sodelovali arheologi z univerz v Newcastlu, Centralnem Lancashiru, Exetru in Yorku ter genetiki z univerz na Harvardu, Dunaju in v Baskiji. Zaključki – prva študija, ki tako podrobno razkriva, kako so bile strukturirane prazgodovinske družine – so objavljeni v reviji Nature.
»Ta raziskava je res pomembna, saj nam omogoča, da vidimo, kaj se je dogajalo v neolitski družbi,« je dejal Fowler. »Izvajajo te pogrebne prakse, s katerimi sledijo linijam porekla … svojo skupnost projicirajo naprej v prihodnost«.
Analiza DNK je razkrila starost, spol in družinske vezi. »Ustvarili smo veliko bolj podrobno biografsko sliko teh posameznikov, zaradi česar so nam veliko bolj blizu,« je dejal.
Fowler je dejal, da so podobne študije grobov na Irskem pokazale, da posmrtni ostanki niso bili biološko povezani, zato je odkritje v Hazleton North »precej nenavaden rezultat«.
Raziskovalci so tudi ugotovili, da so bili moški, ki bi jim danes rekli posvojenci, posvojeni v rodbino, kar kaže na to, da mešanih družin ne moremo obravnavati le kot sodobni pojav.
Iñigo Olalde, vodilni genetik študije, je dejal, da je uporaba najnovejših tehnologij za pridobivanje starodavne DNK ekipi omogočila »odkriti najstarejše družinsko drevo, ki je bilo kadar koli rekonstruirano, in ga analizirati, da bi razumeli nekaj globokega o socialni strukturi teh starodavnih skupin«.
Fowler je dodal, da je zdaj treba pregledati druge neolitske grobnice in ugotoviti, ali obstaja podoben vzorec.
Ron Pinhasi z Univerze na Dunaju je povedal: »Še pred nekaj leti si je bilo težko predstavljati, da bomo kdajkoli izvedeli za neolitske sorodstvene strukture. Toda to je šele začetek in nedvomno je treba odkriti še veliko več na drugih najdiščih v Veliki Britaniji, atlantski Franciji in drugih regijah«.
Novinar
