Zgodovina pozna mnoge civilizacije, ki so preživele stoletja, nekatere celo tisočletja. Med najbolj znane civilizacije uvrščamo kitajsko, egiptovsko in mezopotamsko. Ampak vprašanje katera civilizacija je zdržala najdlje, pa ostaja vprašanje. Zgodovinarji so se potopili v dokaze in odkrili, katera civilizacija se je obdržala najdlje.
Definicija civilizacije je večplastna
Vprašanje se izkaže za večplastno, kar ima več razlogov. Predvsem predstavlja veliko oviro definicija civilizacije. Izkaže se, da se arheologi in zgodovinarji ne strinjajo glede ene same definicije civilizacije. To ovira tudi natančno razlago glede tega, kdaj se civilizacija začne, oziroma konča, zaradi tega strokovnjaki menijo, da civilizacij celo ni mogoče meriti na tak način.
Pojavi pa se tudi vprašanje o kontinuiteti posamezne civilizacije. Ali civilizacija še obstaja, ko ji vladajo tujci? V Egiptu so na primer eno obdobje vladali Hiksi.
Civilizacija pa skozi svojo zgodovino doživlja tudi spremembo kulture. Sodobni zgodovinarji in arheologi tako menijo, da je bolj primerno, da govorimo o kulturah in tradicijah.
Najdlje poznamo kitajsko kulturo
Po večini meril, med njimi uporaba pisave, ustanavljanje mesta ali tradicij, se zdi, da bi priznanje najdlje obstojne kulture lahko pripadlo kitajski kulturi. »Odvisno je od tega, kako definirate civilizacijo in kako definirate kitajščino, ker mislim, da obstaja več razumnih načinov, kako lahko opredelite oba pojma,« je dejal Roman Flad, strokovnjak za nastanek kompleksnih družb na Kitajskem. Kot primer je izpostavil pisavo, ki je ostala enaka 3200 let. To so odkrili s pomočjo orakeljskih kosti, na katerih so našli najzgodnejšo pisavo.
»Ko razmišljamo o kitajskem pisanem jeziku, ni nobenega dvoma, da obstaja kontinuiteta od pred približno 3250 leti do danes,« je dodal Flad.
Toda istega merila ni mogoče uporabiti drugje, je dejal Flad. Na primer, najzgodnejša pisava v Ameriki se pripisuje Olmekom okoli leta 900 pr. n. št. Pisanje so poznali tudi Maji po približno letu 250 pr. n. št. Toda Inki , ki so vladali delom Južne Amerike približno 400 let do španskega osvajanja v 16. stoletju, očitno niso imeli pisave.
Starosti civilizacije ne moremo povsem določiti
Na podlagi arheologije zgodnjih držav na današnjem kitajskem ozemlju, vključno z neolitskimi ruševinami kulture Liangzhu v delti reke Jangce, se včasih trdi, da je kitajska civilizacija stara več kot 5000 let. Toda nekateri zgodovinarji menijo, da se sedanjost Kitajske preveč razlikuje od njene preteklosti, da bi jo lahko opredelili kot eno neprekinjeno civilizacijo.
»Mislim, da to, kar se danes dogaja na Kitajskem, ni tesno povezano s stvarmi, ki so se zgodile, recimo, pred letom 1949 (revolucija Kitajske pod Mao Cetungom) ali 1911 (revolucija Xinhai, ki je končala zadnjo kitajsko cesarsko dinastijo),« je za povedala Julia Schneider, konceptualna zgodovinarka na University College Cork na Irskem.
Julija Schneider je opozorila še, da prokitajski politiki in zgodovinarji včasih trdijo, da je kitajska civilizacija najdlje obstojna na svetu, kot »točko legitimnosti«. »Toda kaj je bilo kitajsko? – to je problem.« Regija je obsegala obsežno območje in številne različne etnične skupine v različnih obdobjih, kar se je zgodilo v osrčju Kitajske, pa je lahko kulturno zelo daleč od tega, kar se je zgodilo drugje, je še dodala.
Stari Egipt in Mezopotamija sta med kandidati
Stari Egipt in nato Mezopotamija običajno poleg Kitajske veljata za najdlje obstojni civilizaciji. Po eni oceni, merjeno od časa prvih faraonov in uporabe hieroglifske pisave, od nadomestitve domače vere s krščanstvom, je starodavna egipčanska civilizacija zdržala približno 3500 let.
Toda Egiptu so včasih vladale tuje dinastije in tako hieroglifi kot egipčanska vera so imeli v določenih obdobjih različne oblike.
Mezopotamija bi lahko trajala enako dolgo kot egiptovska civilizacija
V Mezopotamiji se je sumersko pisanje začelo okoli leta 3200 pr. n. št., čaščenje mezopotamskih bogov pa je verjetno trajalo do tretjega stoletja našega štetja. Po tem štetju bi lahko rekli, da je Mezopotamija trajala tako dolgo kot egiptovska civilizacija.
»Kar večina ljudi misli z besedo civilizacija, je treba razumeti kot ekstrapolacijo na visoki ravni, ki po navadi izgubi fokus, ko pogledate natančneje,« je dejal Philip Jones, kustus na babilonskem oddelku muzeja Penn.
»Toda, razen če je zgodovina videti kot skoraj neskončna množica mikro dogodkov, imajo ljudje pravico pričakovati, da bodo zgodovinarji poskušali razdeliti zgodovino na bolj obvladljive dele.«
Čeprav težko določamo kaj je tisto, kar bi opisali kot civilizacija, velja priznati, da je v zgodovini bilo resnično veliko izjemnih kultur, ki so ustvarile prihodnost tudi za vse nas.
Novinar
