Ostanki zgodovinskih velikanov morja dokazujejo, da so bila ta bitja dovolj velika za prehranjevanje z velikimi lignji. Fosili velikih Ihtiozavrov, ki so se prvič pojavili pred 250 milijoni let, so bili najdeni v Alpah. Paleontološka študija govori o velikih Ihtiozavrih in najdenih ostankih, med katerimi prevladujejo zobje, ki so pripadali vrsti izpred 205 milijonov let. Ali odgovorijo na večno paleontološko vprašanje o prisotnosti zobovja pri velikih Ihtiozavrih?
Ihtiozavri so bili velikani zgodovinskih oceanov
Ihtiozavri so bili veliki morski plazilci, ki so se prvič pojavili pred 250 milijoni let. Svoj prvi vzpon so doživeli po obdobju velikega izumrtja, ki se je zgodil okoli omenjenega časa. Dogodek je povzročil izumrtje dveh tretjin vseh takratnih vrst in kar 96 odstotkov morskih vrst. V alpski Kossen formaciji so bili najdeni ostanki treh predstavnikov vrste, med katerimi je največ zob.
Ekipa, ki se ukvarja z vprašanjem, ali so imeli veliki Ihtiozavri zobe, je prejela pomemben odgovor. Trije primerki so živeli v obdobju poznega Triasa, kar jih uvršča med zadnje behemote. Profesor Martin Sander z Univerze Bonn in soavtor študije je povedal: »Gre za res skromne dokaze. V oceanih Triasa so več milijonov let plavali ti duhovi, mi pa ne vemo, kako so izgledali. To je prava sramota za paleontologijo.« Temu dokaj humornemu komentarju je dodal tudi: »Dolgo časa smo mislili, da so imeli zobe. Potem smo mislili, češ, nikoli ne najdemo zob. Zdaj imamo velike zobe in zobe velikanov. Torej so nekateri imeli zobe.«
Večno vprašanje paleontologov o Ihtiozavrih so zobje
Fosil enega izmed treh Ihtiozavrov je bil tudi nepopoln zob, ki v dolžino meri 10 centimetrov. Najdena so bila tudi vretenca in rebra, ki so pripadala istemu primerku. Ostanki drugih dveh primerkov so bila prav tako vretenca. Profesor Sander je pojasnil, da fosili ne pripadajo obstoječim vrstam Ihtiozavrov. Zob, ki je postal zvezda najdbe, je šele drugi zob velikega Ihtiozavra in obenem največji zob teh bitij.
»Ihtiozavri so imeli zelo prepoznavne in specifične zobe, ki jih je bilo možno prepoznati že po kroni ali korenini,« je pojasnil Sander. Še vedno pa je težko odgovoriti na vprašanje o obstoju zob pri največjih vrstah Ihtiozavrov. Medtem ko so paleontologi prepričani, da so imele manjše vrste zobe, je veliko dokazov za to, da večje vrste zob niso imele. Tako je bila pred leti v Bristolskem kanalu najdena brezzoba čeljustna kost Ihtiozavra, ki je v dolžino meril kar 26 metrov. Enako je bilo pri najdbah v Britanski Kolumbiji in na Kitajskem.
»Do zdaj smo bili mnenja, da so bili večji Ihtiozavri brez zob. Še vedno je veliko neznanega o tem, a dejstvo je, da je bil lastnik tega zoba izjemno velik primerek. Z najdbo vretenc in reber, je tu zdaj dokaz, da so bili oceani v Triasu polni gromozanskih plazilcev, ki so bili večji od Sinjih kitov in so najverjetneje imeli tudi zobe,« je študijo komentiral paleontolog Nick Fraser iz škotskega prirodoslovnega muzeja.
Urednik portala Student.si
