Najden je bil največji jurski Pterozaver. Na otoku Skye je bil odkrit 170 milijonov star fosil v izjemnem stanju, kar se ne zgodi pogosto. Študentka Amelia Penny je v apnenčasti steni odkrila čeljust, polno ostrih zob, in zdaj je primerek iz kamna izkopan v svoji celoti. Objavljena študija nakazuje na letečega plazilca, ki je imel več kot dva metra razpona kril.
Izjemen primerek Dearca sgiathanacha na otoku Skye
Leta 2017 je študentka Amelia Penny, takrat še v doktorskem študiju, odkrila čeljust polno zob in kmalu se je začelo izkopavanje. Kmalu so ugotovili, da bo šlo za odličen primerek, saj je bil precej dobro ohranjen. Sledile so raziskave fosila, ki jih je vodila študentka Natalia Jagielska. Kot je zapisano v študiji, so kmalu ugotovili, da gre za novo vrsto, ki v paleontologiji še ni znana. Primerek je dobil gelski naziv Dearc sgiathanach (izgovori se Jark Ski-an-ach) v čast otoku Skye.
Raziskovalci muzejev Hunterian v Glasgowu in Staffin na otoku Skye so združili moči in izkopavali fosil. Šlo je za naporen in dolgotrajen proces, preden so lahko fosil preselili na Univerzo v Edinburghu. A bilo je vredno. »Dearc je fantastičen primer tega, zakaj paleontologija nikoli ne bo prenehala biti polna presenečenj,« je povedala Natalia Jagielska. »Fosili pterozavrov so le redko tako ohranjeni. Njihove kosti so lahke in so, podobno kot pri pticah, omogočale letenje. Skladno s tem so zelo krhke in se ne ohranijo tako kot nekateri fosili,« je še dodala.
Največji pterozaver postavi dosedanje znanje na glavo
Odlična ohranjenost primerka je strokovnjakom dovolila sklep, da je imel Dearc zelo dobro razvit vid. To jim je omogočila zelo dobro ohranjena lobanja. »Veselimo se nadaljnjega raziskovanja Dearca in poglobitev v njegovo življenje ter obnašanje,« je zaključila Jagielska.
Profesor Steve Brusatte, ki je zaposlen na edinburški univerzi, je najdbo opisal kot superlativen škotski fosil. »Ohranjenost je izjemna, daleč od katerega koli pterozavra, ki je bil najden na Škotskem in upam si trditi, da je najbolje ohranjen fosil na Otočju po najdbah Mary Anning v zgodnjem osemnajstem stoletju,« je bil navdušen profesor Brusatte.
Velikost primerka – 2,5 metra razpona kril – priča o tem, da so bili pterozavri veliko večji prej v časovnici, kot so mislili do zdaj. Do danes je bilo mišljenje, da so bili veliki leteči plazilci veliki le v obdobju Krete, kar je zdaj obrnjeno na glavo. Prav zares čudovito odkritje.
Urednik portala Student.si
