Astronomi se v zadnjem času veselijo neverjetnega odkritja na področju raziskovanja posebnih nebesnih teles, črnih lukenj. Odkrili so namreč novo črno luknjo, ki je od Zemlje oddaljena le slabih 1600 svetlobnih let in jo poimenovali Gaia BH1.
Kaj je že črna luknja?
Črna luknja nastane, ko se na majhnem prostoru nakopiči veliko mase. Taka zgostitev mase ima tako močno gravitacijsko polje, da ubežna hitrost presega hitrost svetlobe. Ubežna hitrost je hitrost, ki jo neko telo potrebuje, da se od črne luknje oddalji oziroma ne pade vanjo. Iz tega izhaja tudi ime črna luknja, saj nič, niti svetloba, ne more uiti njeni težnosti.
Še vedno imamo le površinsko razumevanje črnih lukenj. Glavni razlog za to je, da je črno luknjo izjemno težko opaziti, saj je ne moremo opazovati kot na primer zvezde in planete. Ko črna luknja pogoltne svetlobo, se zlije s temo, zato jo opazimo kot območje, kjer »ni ničesar«.
Kako črne luknje nastanejo?
Črne luknje se običajno začnejo kot velikanske zvezde, pet do desetkrat večje od Sonca. Ko se zvezda stara, se med procesom jedrske fuzije še naprej zlivajo težji elementi in tvori se izredno gosto jedro. Ko v jedru nastane železo, zvezda ne more nadaljevati procesa zlivanja in se sesede v notranjost. Takrat nastane izjemno močna sila gravitacije in rodi se črna luknja.
Astronomi odkrili Zemlji najbližjo črno luknjo
Astronomi so s teleskopom Gemini North na Havajih, ki ga upravlja laboratorij NOIRLab NSF, odkrili Zemlji najbližjo črno luknjo, ki so jo raziskovalci poimenovali Gaia BH1. Črna luknja je od Zemlje oddaljena le 1600 svetlobnih let, kar je trikrat manj od prejšnje rekorderke.
Je približno desetkrat masivnejša od našega Sonca. Sistem, v katerem se nahaja, je nekoliko podoben našemu osončju, saj okoli črne luknje BH1 kroži zvezda, podobna našemu Soncu.
»Vzemite osončje, postavite črno luknjo na mesto, kjer je Sonce, in Sonce na mesto, kjer je Zemlja, in dobili boste ta sistem,” je pojasnil astrofizik Kareem El-Badry. Dodal je še, da obstaja veliko domnevnih odkritij takšnih sistemov, a so bila skoraj vsa taka odkritja kasneje ovržena. »To je prvo nedvoumno odkritje Soncu podobne zvezde v široki orbiti okoli črne luknje z zvezdno maso v naši galaksiji,« še dodaja El-Badry. Po njegovih besedah sodelujoči astrofiziki niso našli nobenega astrofizikalnega scenarija, ki bi lahko pojasnil opazovani sistem in ne bi vključeval črne luknje.
Ekipa je z analizo podatkov sonde Gaia prvotno ugotovila, da bi se v sistemu lahko nahajala črna luknja. Gaia je ujela drobne nepravilnosti v gibanju zvezde, ki jih je povzročila gravitacija nevidnega masivnega telesa. Z nadaljnjo analizo gibanja zvezde so ugotovili, da zares gre za črno luknjo.
Novinar
