Raziskovalci z ameriškega inštituta KIBM (Kavli Institute for Brain and Mind) so pokazali, da imajo mušice bolj razvite možgane kot smo domnevali. Raziskava, ki je potrdila nekatere povezave v kognitivnih sposobnostih med insekti in sesalci, je bila objavljena v reviji Nature.
Preučevali so pozornost, delovni spomin in zavestno delovanje mušic. Te atribute se je do zdaj opazovalo le pri sesalcih, za katere je mogoče brez dvoma reči, da jih imajo. Revolucionarna raziskava pa je z novimi metodami dokazala, da delovanje možganov mušic ni tako drugačno od našega. Opazovali so delček informacije oz. spomina, kako se v možganih mušice formira, kako izgine in kako dovzeten je za motilce.
Raziskava je potekala v dveh delih.
Virtualna realnost za mušice
Za testne mušice so postavili poseben prostor, ki je deloval kot virtualna resničnost. Na steno je projektor risal pokrajino, medtem ko je bila mušica pripeta v središču tako, da je še vedno lahko mahala s krili. Posebni senzorji so spremljali premikanje njenih kril in glede na to se je pokrajina na steni spreminjala. To naj bi mušici pričaralo iluzijo prostega letanja po prostoru.
Slika na steni je vsebovala nekaj vizualnih podob, ki naj bi mušico privabili (stimuli), ti pa so bili podprti še z laserjem.
Naloga laserja je bila, da površino segreje, kar bi bil dodaten pozitiven ali negativen dražljaj za mušico. S sliko in laserjem so torej znanstveniki lahko uravnavali smer leta mušice.
Eksperiment pa je potekal tako: mušice so izpostavili dvema vrstama dražljajev. Pri prvem sta bila vizualni in toplotni združena, pri drugem pa je toplotni prišel 5 do 20 sekund pozneje. Z drugim so preverjali, koliko časa mušica ohrani spomin na vizualni dražljaj in ostane pozorna na toplotnega, preden se usmeri drugam. To je prvi primer preučevanja »attention spana« žuželk in dokaz, da ga sploh imajo.
Pot spomina po možganih mušice
V drugem delu so neposredno opazovali možgane mušice in kako se pozornost ohranja. Z genskim inženiringom so v možgane mušic vstavili fluoroscentno molekulo, ki je spremljala pot in delovanje kalcija v možganih. Dokler je bila muha v stanju pozornosti na drugi (toplotni) dražljaj, so videli fluoroscentno molekulo, ki se je gibala po predelu možganov zadolženih za delovni (kratkotrajni) spomin.
Ugotovili so, da distrakcije vplivajo na to, da molekula prej zbledi in z njo tudi spomin ter pozornost mušice. Kot distrakcijo so uporabili kratek piš vetra.
Mušice nas lahko še veliko naučijo
Vodja raziskave Dhruv Grover je za ScienceDaily povedal: »Raziskava je pokazala, da so procesi spomina in pozornosti v možganih sesalcev in mušic podobni. Še vedno nas preseneča, kako pametna je običajna mušica in v prihodnosti se od nje lahko še veliko naučimo.«
Znanstveniki so našli tudi mesto v možganih mušic, kjer se spomin in pozornost formirata, ki sovpada z možgansko skorjo pri ljudeh. V prihodnosti nameravajo znanstveniki na mušicah raziskovati bolj kompleksne procese, to pa bi lahko prineslo revolucijo v poznavanju delovanja možganov, v psihologiji in umetni inteligenci.
Novinar
