Raziskovalci so ugotovili, da je Machu Picchu starejši kot smo domnevali. To odkritje lahko popolnoma spremeni naše razumevanje Inkovske civilizacije.
Leta 1911 je ameriški raziskovalec in zgodovinar Hiram Bingham v višavah Andov našel zanimive ruševine. V tistem momentu, se mu najdba ni zdela nič posebnega, zato je naredil nekaj slik in se vrnil v tabor. Šele pozneje se je izkazalo, da so to ruševine starodavne inkovske palače, ki je po 500 letih bila le še del mitologije domačinov.
Trdnjava in palača za poglavarja
Machu Picchu je velikokrat napačno poimenovan kot zapuščeno mesto. Pravzaprav je bil trdnjava in palača inkovskega poglavarja Pachacuteca Inca Yupanquija, ki je imela tako praktičen kot simbolni pomen. Okoli 750 ljudi je tam bivalo, kmetovalo, molilo in služilo poglavarju, ko je bil tam. Arheologi predvidevajo, da je bila palača zapuščena zaradi prihoda Evropejcev in bolezni, ki so jih prinesli. Do zdaj smo verjeli, da je bila palača v uporabi od približno 1450 do leta 1530, vendar nova raziskava je stvari spremenila.
Potreben je ponovni premislek
Skupina arheologov pod vodstvom prof. Burgerja je z radiokarbonskim datiranjem pokazala, da je bil Macchu Picchu postavljen dvajset let prej, kot smo domnevali. To spremeni naš pogled na inkovsko zgodovino in še več, pokaže na potrebo po ponovnem premišljanju te zgodbe. Najbolj neposredna sprememba je, da je poglavar Pachacutec Inca Yupanqui očitno svojo kariero začel 20 let prej. S tem se poruši sosledje drugih dogodkov, za katere smo mislili, da vemo, kdaj so se zgodili in tako naprej. Tudi arheološke najdbe iz tistega območja bo treba ponovno premisliti in interpretirati.
Pravzaprav je bila to prva prava raziskava o starosti Machu Picchuja. Do zdaj se je zgodovino inkov pisalo po pisnih virih konkvistadorjev (ki so seveda pristranski), arheoloških najdbah in predvidevanju. Tudi zamisel, da je bil Machu Picchu postavljen okoli leta 1450, je temeljila na približnem izračunu. Vedelo se je, da je bila palača leta 1530 zapuščena, da je bila zgrajena na začetku Pachacutecovih osvajanj in kako veliko je bilo takrat inkovsko ozemlje. Zgodovinarji so izračunali, da je glede na te podatke obdobje Machu Picchuja trajalo 80 let. Zmotili so se za 20 let.
Nova raziskava je zamajala nekaj temeljev, a hkrati dala prostor za nove. Odprla je veliko vprašanj, ki bodo v prihodnosti zaposlovala arheologe mezoameriških kultur. Pod vprašaj pa je postavila tudi zanesljivost pisnih virov Evropejskih zavojevalcev.
Vir:
Novinar
