Znanstveniki so bili navdušeni, ko jim je v Lunini prsti iz semen uspelo vzgojiti rastlinice, čeprav je bila njihova rast počasnejša. Gre namreč za pomemben korak na poti do dolgotrajnih postojank na Luni.
Pri svojem poskusu so uporabili majhne vzorčke prahu, ki so jih med leti 1969 in 1972 nabrale misije Apollo. Semena kreše so v Lunini prsti vzkalila po dveh dneh in popolnoma osupnila znanstvenike. Do šestega dne so vse rastlinice – tiste v Lunini prsti in v kontrolnem eksperimentu – izgledale enako. Potem so se začele pojavljati razlike. Rastlinice, ki so rasle v Lunini prsti, so začele kazati znake stresa, razvijale so se počasneje in ostale nerazvite.
Vseeno gre za pomemben preboj z mogočo uporabno vrednostjo. Raziskava je ključna za Nasine dolgoročne cilje glede raziskovanja vesolja, saj bodo astronavti v prihodnosti morali uporabiti vire na Luni in Marsu za pridobivanje hrane med svojim bivanjem in delovanjem globoko v vesolju.
Eden izmed izzivov, s katerimi se soočajo raziskovalci med tovrstnimi poskusi je, da imajo na voljo le majhne količine Lunine prsti. V triletnem obdobju med 1969 in 1972 so Nasini astronavti na Zemljo prinesli 382 kilogramov skal, kamenčkov, peska in prahu z Luninega površja. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Floridi je pri svojih eksperimentih za vsako rastlinico porabila le en gram prsti za posamezno rastlinico.
Nasa načrtuje, da bodo človeško posadko leta 2025 v njihovi misiji prvič po letu 1972 poslali na Luno.
Novinar
