Izkazalo se je, da je luna nekoliko mlajša, kot so prej predvidevali znanstveniki. Približno 85 milijonov let mlajša.
V novi raziskavi so raziskovalci nemškega letalsko-vesoljskega centra (GAC) ugotovili, da je luna nekoč imela ogromen, ognjeni magmatski ocean. Poleg tega so odkrili, da se je skalni satelit oblikoval pozneje, kot so znanstveniki pričakovali.
Pred milijardami let se je proto planet v velikosti Marsa zaletel v mlado Zemljo in med razbitinami in kozmičnimi ruševinami je nastalo novo kamnito telo – naša luna. V tej novi raziskavi so raziskovalci rekonstruirali časovnico luninega nastanka. Medtem ko so znanstveniki že prej mislili, da se je trk, ki tvori luno, zgodil pred 4,51 milijarde let, je novo delo luno rodilo že pri 4,425 milijarde let.
V kozmični perspektivi le majhna napaka
Za določitev te 85-milijonske napake v lunini starosti je skupina uporabila matematične modele za izračun sestave lune skozi čas. Na podlagi ideje, da je luna gostitelj ogromnega magmanskega oceana, so raziskovalci izračunali, kako se minerali, ki so nastali ob strjevanju magme, spreminjajo skozi čas. Sledenjem časovni premici magmanskega oceana so znanstveniki lahko rekonstruirali pot nazaj do nastanka lune.
»S primerjanjem izmerjene sestave luninih kamnin s predvideno sestavo magmatskega oceana iz našega modela smo lahko sledili evolucijo oceana nazaj do njegovega izhodišča. Časa, ko je luna nastala,« je povedala soavtorica študije Sabrina Schwinger, raziskovalka v nemškem letalsko-vesoljskem centru.
Ti izsledki, ki kažejo, da je luna nastala pred 4.425 milijardami let. Še zmeraj priznavajo 25 milijonov let napake, gor ali dol. Ti rezultati sovpadajo s prejšnjimi raziskavami, ki so formacijo lune uskladile z oblikovanjem zemeljskega kovinskega jedra, pišejo v izjavi.
»To je prvič, da je starost lune lahko neposredno povezana z dogodkom, ki se je zgodil na samem koncu Zemljine formacije, in sicer s tvorbo jedra,« je Thorsten Kleine, profesorica na Inštitutu za planetologijo na Univerzi v Münsteru v Nemčiji dejala isti izjavi.
Te ugotovitve so opisali v novi raziskavi, objavljeni 10. julija v reviji Science Advances.
Novinar
