Medtem ko najnovejše raziskave kažejo, da bi protitelesa proti covidu-19 lahko izgubili v samo treh mesecih, se je na obzorju pojavilo novo upanje: enigmatična T-celica.
Dokazi se že nekaj časa nabirajo. Najprej so znanstveniki odkrili paciente, ki so si opomogli od okužbe s covid-19, vendar skrivnostno niso imeli protiteles proti njej. Nato se je izkazalo, da to lahko velja za večje število ljudi. Potem je prišlo do ugotovitve, da mnogi od tistih, ki razvijejo protitelesa, jih po nekaj mesecih spet izgubijo.
Skratka, čeprav so se protitelesa izkazala za neprecenljive za spremljanje širjenja pandemije, morda nimajo vodilne vloge pri imunosti, na katero smo toliko stavili. Če bomo pridobili dolgoročno zaščito, bo morala priti od nekje drugje.
T-celice bi lahko bile ključnega pomena pri razvoju cepiva
Toda medtem ko je bil svet preokupiran s protitelesi, so se raziskovalci začeli zavedati, da bi lahko obstajala druga oblika imunosti. Tista, ki se ponekod v telesu že leta skriva neodkrita. Zagonetna vrsta belih krvnih celic dobiva vse pomembnejšo vlogo. Kljub temu da se v preteklosti še ni močno pojavljala v javni zavesti, se lahko izkaže, da bo ključnega pomena v našem boju proti covidu-19. To bi lahko bil velik trenutek T-celice.
T-celice so neke vrste imunske celice, katerih glavni namen je prepoznavanje in ubijanje invazivnih patogenov ali okuženih celic. To naredijo s pomočjo beljakovin na svoji površini, ki se lahko vežejo na beljakovine na površini teh sleparjev. Vsaka T-celica je zelo specifična – obstaja na trilijone možnih različic teh površinskih beljakovin in vsaka lahko prepozna drugačno tarčo. Ker se lahko T-celice v krvi zadržujejo leta po okužbi, prispevajo tudi k dolgoročnemu spominu imunskega sistema in mu omogočajo hitrejši in učinkovitejši odziv, ko je izpostavljen starem sovražniku.
Več raziskav je pokazalo, da imajo ljudje, okuženi s covidom-19, ponavadi T-celice, ki se lahko usmerijo proti virusu, ne glede na to, ali so prikazali simptome. Zaenkrat nič posebnega. Toda znanstveniki so pred kratkim odkrili, da nekateri ljudje lahko testirajo negativno na protitelesa proti covidu-19 in pozitivno na T-celice, ki lahko prepoznajo virus. To je privedlo do sumov, da je lahko nekatera stopnja imunosti proti tej bolezni dvakrat pogostejša, kot se je prej mislilo.
Najbolj bizarno pri tem pa je, da ko so raziskovalci testirali vzorce krvi, odvzete leta pred pandemijo, so našli T-celice, ki so posebej prilagojene za odkrivanje beljakovin na površini covid-19. To kaže na to, da so nekateri že imeli odpornost proti virusu, preden je kdaj okužil človeka. In zdi se, da je presenetljivo razširjeno: 40-60 % neizpostavljenih posameznikov je imelo te celice.
Vse bolj je videti, da so T-celice morda skriven vir imunosti proti covidu-19
Osrednja vloga T-celic bi lahko pomagala tudi razložiti nekatere neznanke, ki so se do zdaj izogibale vsem razlagam. Od dramatičnega stopnjevanja tveganja, s katerim se ljudje soočijo zaradi virusa, ko se starajo, do skrivnostnega odkritja, da lahko uniči vranico.
Dešifriranje pomena T-celic ni samo stvar akademske radovednosti. Če znanstveniki vedo, kateri vidiki imunskega sistema so najpomembnejši, lahko svoja prizadevanja usmerijo v izdelavo cepiv in zdravil, ki delujejo.
Kako se razvije imunost
Večina ljudi verjetno že od šole ni razmišljala o T-celicah ali limfocitih T, kot jih tudi poimenujemo, ampak da bi vedeli, kako pomembni so za imunost, si lahko ogledamo aids v pozni fazi. Vztrajne vročine. Bolezni. Utrujenost. Izguba teže. Redki raki. Običajno neškodljivi mikrobi, kot je gliva Candida albicans, ki jih običajno najdemo na koži, ki lahko začnejo prevzemati telo.
Čez mesece ali leta HIV uvede nekakšen T-celični genocid, v katerem jih lovi, vstopi v njih in jih sistematično prisili, da naredijo samomor. »Velik del njih izbriše,« pravi Adrian Hayday, profesor imunologije na King’s College London in vodja skupine na Inštitutu Francis Crick. »In tako resnično poudari, kako neverjetno so pomembne te celice – in da samo protitelesa ne bodo prešla skozi vas.«
Med normalnim imunskim odzivom – recimo virusom gripe – je prva obramba prirojen imunski sistem, ki vključuje bele krvne celice in kemične signale, ki sprožijo alarm. To sproži proizvodnjo protiteles, ki začnejo z delovanjem čez nekaj tednov.
»In vzporedno s tem, približno štiri ali pet dni po okužbi, opazimo, da se T-celice aktivirajo, in pokažejo, da posebej prepoznavajo celice, okužene z virusom,« pravi Hayday. Te nesrečne celice so nato hitro in brutalno uničene. Bodisi neposredno s T-celicami bodisi z drugimi deli imunskega sistema, ki jih rekrutirajo, da opravijo za njih neprijetno nalogo – preden jih virus lahko spremeni v tovarne, ki izdelujejo svoje kopije.
Kaj torej vemo o T-celicah in covidu-19?
»Če gledam bolnike s covidom-19, a tudi z veseljem rečem, posameznike, ki so bili okuženi, vendar niso potrebovali hospitalizacije, je popolnoma jasno, da obstajajo odzivi T-celic,« pravi Hayday. »In skoraj gotovo je to zelo dobra novica za tiste, ki jih cepiva zanimajo, saj smo očitno sposobni narediti protitelesa in narediti T-celice, ki vidijo virus. To je vse odlično.«
Pravzaprav je že pokazalo, da eno cepivo, ki ga je razvila Univerza v Oxfordu, poleg protiteles sproži tudi proizvodnjo teh celic. Še vedno je prezgodaj da bi vedeli, kako zaščitniški bo odziv, toda en član raziskovalne skupine je za BBC News povedal, da so bili rezultati »izjemno obetavni«.
Kje se skriva past?
Pri mnogih bolnikih, ki so hospitalizirani z resnejšim covidom-19, odziv T-celic ni šel povsem po planu.
»Ogromno število T-celic je bilo prizadetih,« pravi Hayday. »In to, kar se jim dogaja, je nekoliko podobno poročni zabavi ali fatovščini, ki je šla narobe – ogromna količina aktivnosti in širjenja, toda celice kar izginjajo iz krvi.«
Ena teorija je, da se te T-celice preusmerijo tja, kjer jih najbolj potrebujejo, na primer v pljuča. Toda njegova ekipa sumi, da jih veliko kar umre.
»Obdukcije bolnikov za covidom-19 začenjajo razkrivati nekaj, čemur pravimo nekroza, kar je neke vrste gnitje,« pravi. To je še posebej očitno na območjih vranice in limfnih žlez, kjer T-celice normalno živijo.
Nekroza vranice je značilen znak T-celične bolezni, pri kateri napadejo same imunske celice. »Če pogledate v obdukcijo bolnikov z aidsom, vidite te iste težave,« pravi Hayday. »Toda HIV je virus, ki neposredno okuži T-celice. Potrka na vrata in vstopi.« Nasprotno pa trenutno ni dokazov, da bi virus covida-19 to zmogel.
»Za to obstaja veliko potencialnih razlag, toda kolikor vem, še nihče nima prave,« pravi Hayday. »Nimamo pojma, kaj se dogaja. Obstajajo vsi dokazi, da vas T-celice verjetno ščitijo, verjetno že več let. Ko pa ljudje zbolijo, se zdi, da se preproga potegne izpod njih v poskusih vzpostavitve zaščitnega obrambnega mehanizma.«
Zmanjševanje T-celic je morda krivo tudi za to, zakaj covid-19 veliko bolj prizadene starejše
Hayday opozarja na poskus, izveden leta 2011, ki je vključeval izpostavljanje miši različici virusa, ki povzroča Sars. Prejšnje raziskave so pokazale, da je virus, ki je tudi koronavirus in sorodnik covida-19, sprožil proizvodnjo T-celic, ki so bile odgovorne za odstranjevanje okužbe.
Nadaljnja študija je dala podobne rezultate, vendar so tokrat miši pustili, da so se postarale. Njihov odziv T-celic postal bistveno šibkejši.
Toda v istem poskusu so znanstveniki miši tudi izpostavili virusu gripe. In v nasprotju s tistimi, okuženimi s covidom-19, so se te miši uspele zadržati na svojih T-celicah, ki so v svojih starih letih dobro vplivale proti gripi.
»To je izjemno odkritje, v smislu, da bi lahko razložilo, zakaj so starejši posamezniki bolj dovzetni za covid-19,« pravi Hayday. »Ko pridete v trideseta leta, začnete krčiti timus, žlezo, ki se nahaja za prsnico in med pljuči, ki ima pomembno vlogo pri razvoju imunskih celic in vsakodnevna proizvodnja T-celic se močno zmanjšuje.«
Kaj to pomeni za dolgotrajno imunost?
»Pri originalnim virusu Sarsa, ki se je pojavil leta 2002, so se znastveniki vrnili k pacientom in našli dokaze za T-celic nekaj let po tem, ko so se ti posamezniki okužili,« pravi Hayday. »To je spet skladno z mislijo, da so ti ljudje nosili zaščitne T-celice dolgo potem, ko so si opomogli.«
Dejstvo, da lahko koronavirusi privedejo do trajnih T celic, je tisto, kar je znanstvenike pred kratkim navdihnilo, da preverijo stare vzorce krvi, odvzete ljudem med letoma 2015 in 2018, da bi videli, ali bi vsebovali kaj, kar bi prepoznalo covid-19. Dejstvo, da je res tako, je privedlo do domneve, da se je njihov imunski sistem naučil prepoznati po srečanju z virusi prehlada s podobnimi površinskimi proteini.
To odpira možnost, da je razlog, da nekateri doživljajo hujše okužbe, v tem, da nimajo zaščitnih T-celic, ki bi že lahko prepoznale virus.
Na žalost še nihče ni preveril, če ljudje proizvajajo T-celice proti kateremu od koronavirusov, ki povzročajo prehlade. »Za pridobitev sredstev za to, bi bilo potrebno precej herkulskih naporov,« pravi Hayday. Raziskave navadnega prehlada so odšle iz mode v osemdesetih letih, potem ko je področje stagniralo in so se znanstveniki začeli preusmerjati na druge projekte, na primer na študije virusa HIV. Od takrat naprej se je uspeh izkazal za težaven, saj lahko bolezen povzroči kateri koli od stotih virusnih sevov – in mnogi od njih se lahko hitro razvijajo.
Bo to vodilo do cepiva?
Če pa stare izpostavljenosti virusom prehlada resnično vodijo do blažjih primerov covida-19, je to dobro za razvoj cepiva – saj je to dokaz, da lahko trajajoče T-celice zagotavljajo pomembno zaščito tudi po več letih od nastanka.
Toda tudi če se to ne dogaja, bi bilo sodelovanje T-celic še vedno koristno. In bolj ko razumemo, kaj se dogaja, bolje bo.
Hayday pojasnjuje, da je način oblikovanja cepiv na splošno odvisen od vrste imunskega odziva, ki ga uspejo pridobiti znanstveniki. Nekateri lahko sprožijo proizvodnjo protiteles – prosto plavajočih beljakovin, ki se lahko vežejo na vdirajoče patogene in jih bodisi nevtralizirajo ali označijo za drug del imunskega sistema, da se z njimi spoprime. Drugi si prizadevajo vključiti T-celice ali morda izzvati odziv drugih delov imunskega sistema.
»Resnično obstaja ogromen spekter oblikovanja cepiv,« pravi Hayday. Posebej je vzpodbudno dejstvo, da je virus očitno zelo dobro viden imunskemu sistemu, tudi pri tistih, ki so močno prizadeti. »Torej, če bomo lahko ustavili vse, kar počne s T-celicami pacientov, s katerimi smo imeli privilegij sodelovati, bomo pri nadzorovanju bolezni izjemno napredovali.«
Zdi se verjetno, da bomo v prihodnosti še veliko več poslušali o T-celicah.
Novinar
