Laboratoriji po vsem svetu si prizadevajo vzgojiti etično meso v laboratoriju, ki bi lahko nadomestilo običajno živinorejo. Največji problem pa ni proizvodnja takega mesa, ampak cena samega procesa. Nedavna raziskava je predstavila novo metodo za laboratorijsko pridelavo mesa, s katero bi cena takšnega mesa lahko padla pod ceno piščanca. Gre za prvo finančno ugodno metodo na tem področju.
Laboratorijsko meso, ključna je kontinuirna pridelava
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Food, kaže, da se za laboratorijsko pridelavo mesa lahko izkoristi tangencialno filtracijo toka (angleško tangential flow filtration TFF). Nov sistem bioreaktorja omogoča ekspanzijo biomase do 130 milijard celic na liter in dosega izkoristke do 43 odstotkov mase na volumen. V raziskavi so proces kontinuirno izvajali 20 dni ter dnevno pridobivali biomaso.
Novost je tudi uporaba medija, ki ne vsebuje živalskih sestavin. Cena novega medija je le 0,63 $ na liter. To omogoča dolgoročno vzgojo goste kulture piščančjih celic. Vse skupaj pomeni, da bi nova metoda lahko močno znižala stroške in kompleksnost laboratorijske pridelave mesa. Morda boš zaradi te metode v bližnji prihodnosti laboratorijsko vzgojeno meso našel v običajnih trgovinah.
Kompromis med ekonomijo in trajnostjo?
Raziskava je močno povečala gospodarsko izvedljivost laboratorijsko vzgojenega mesa. Glavna problema na tem področju sta namreč ravno visoka cena in nizki izkoristki. Iz eksperimentalno pridobljenih podatkov so znanstveniki opravili tehnološko-ekonomsko analizo hipotetične 50.000-litrske proizvodnje. Analiza je pokazala, da bi laboratorijsko vzgojeno piščančje meso na koncu lahko stalo 6,20 $ na funt, torej 13,67 $ na kilogram. To se povsem ujema z današnjo ceno organske perutnine. Glede na to, da bi bilo laboratorijsko vzgojeno meso trajnostno in manj kruto, je metoda torej precej obetavna.
Je to res rešitev prihodnosti?
Globalne potrebe po živalskih beljakovinah naj bi se do leta 2050 podvojile. Ena izmed možnih rešitev za povečano povpraševanje bi lahko bila celična agrikultura. Živinoreja namreč zahteva ogromno virov, njene kapacitete pa bodo kmalu izčrpane. Tehnološki napredek bi imel lahko velik vpliv tudi na področju dobrobiti živali, varnosti in dostopnosti hrane.
Novinar
