Pred približno 250 milijoni let je permsko-triasno množično izumrtje uničilo več kot 80 odstotkov vrst na planetu. Znanstveniki menijo, da so na Zemlji do 10 milijonov let prevladovale preproste vrste, preden so se lahko razvili kompleksnejši ekosistemi. Zdaj to dolgoletno teorijo izpodbija skupina mednarodnih raziskovalcev – vključno z znanstveniki z univerze McGill in univerze Université du Québec à Montréal.
Fosilni oceanski ekosistem
Do zdaj so znanstveniki dolgo trdili, da so vroče oceanske razmere, ki so posledica katastrofalnih podnebnih sprememb, preprečile razvoj kompleksnega življenja po množičnem izumrtju. Ta zamisel temelji na geokemičnih dokazih o takratnih oceanskih razmerah. Zdaj pa odkritje fosilov izpred 250,8 milijona let v bližini kitajske regije Guizhou kaže, da so bili kompleksni ekosistemi na Zemlji prisotni le milijon let po permsko-triasnem množičnem izumrtju, kar je veliko prej, kot so mislili doslej.
»Fosili iz regije Guizhou razkrivajo oceanski ekosistem z različnimi vrstami, ki so sestavljale zapleteno prehranjevalno verigo, ki je vključevala rastlinje, kostne ribe, ribe z ražami, rake, jastoge, kozice in mehkužce. Skupno je naša ekipa odkrila 12 razredov organizmov in našla celo fosilizirane iztrebke, ki razkrivajo namige o prehrani teh starodavnih živali,« pravi Morgann Perrot, nekdanji podoktorski raziskovalec na univerzi McGill, zdaj na Univerzi Québec v Montrealu.
Izpodbijanje stare teorije
Prej je veljalo, da bi kompleksni ekosistem po izumrtju potreboval od pet do deset milijonov let, da bi se razvil. Vendar so raziskovalci z radiometričnim datiranjem kamnin, v katerih so odkrili fosile, ugotovili, da so se primerki v regiji Guizhou razvili veliko hitreje.
»Vse to vpliva na naše razumevanje, kako hitro se lahko življenje odzove na ekstremne krize. Prav tako je treba ponovno oceniti razmere v oceanih v zgodnjem triasu,« pravi Perrot, ki se v svojih raziskavah osredotoča na vede o Zemlji in geokronologijo.
Novinar
