Nova analiza kaže, da je voda nekoč obstajala v velikih količinah na površju Marsa, vendar še vedno ni povsem jasno, koliko te vode je bilo shranjene v skorji planeta.
Mars je imel tekočo vodo na površju
Pred več kot tremi milijardami let je Mars občasno imel tekočo vodo na površju. Ko pa je izgubil večji del svoje atmosfere, voda na površju ni mogla več obstati. Kaj se je zgodilo z marsovsko vodo – ali je bila zakopana kot led, ujeta v globokih vodonosnikih, vključena v minerale ali pa je izginila v vesolje – ostaja področje raziskav. To vprašanje je še posebej zanimivo za dr. Bruca Jakoskyja, višjega raziskovalca pri Laboratoriju za atmosfersko in vesoljsko fiziko (LASP) ter nekdanjega vodjo misije Mars Atmosphere and Volatile Evolution (MAVEN).
Jakosky je nedavno v pismu uredniku revije Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) izzval zaključke študije iz leta 2024, ki je predlagala, da Mars v svoji srednji skorji zadržuje znatno količino tekoče vode. Jakosky opozarja, da je to sicer mogoča razlaga, vendar ne edina, saj podatki ne zahtevajo nujno prisotnosti vode v skorji.
»Njihov pristop in analiza sta razumna in ustrezna, vendar njihovo modeliranje omogoča tudi alternativne zaključke,« pravi Jakosky.
Foto: dottedhippo iz iStock
Podatki, ki so jih uporabili v študiji, izvirajo iz Nasine misije InSight, ki je bila izstreljena leta 2018 in je na Marsu namestila enoten pristajalnik za zbiranje geofizikalnih podatkov o notranjosti planeta. Čeprav se je misija leta 2022 končala zaradi prahu, ki je prekril sončne panele in preprečil proizvodnjo energije, znanstveniki še vedno analizirajo pridobljene podatke in razpravljajo o njihovem pomenu.
Ujeta voda bi dosegala globino od enega do dveh kilometrov
Avgusta 2024 je geofizik Vashan Wright s Scripps Institution of Oceanography na Univerzi Kalifornija v San Diegu s sodelavci objavil študijo v PNAS, v kateri so s fizikalnimi modeli kamnin preučevali, kakšne vrste kamnin, nasičenost z vodo in značilnosti por lahko razložijo seizmične in gravitacijske podatke, ki jih je zbral InSight v srednji skorji, med 11,5 in 20 kilometri globine.
Njihova analiza je pokazala, da srednja skorja, sestavljena iz razpokanih magmatskih kamnin, nasičenih s tekočo vodo, najbolje razlaga obstoječe podatke. Ocenili so, da bi ujeta voda dosegala globino od enega do dveh kilometrov, če bi jo enakomerno razporedili po površju planeta – t.i. globalni ekvivalentni sloj. Za primerjavo, na Zemlji je globalni ekvivalentni sloj 3,6 kilometra, skoraj v celoti zaradi oceanov, pri čemer je v skorji zelo malo vode.
Jakosky pa opozarja, da dejanska količina vode v Marsovi skorji še vedno ni znana. Pri ponovnem pregledu modelov je upošteval tudi druge možne razlage, kot so prisotnost trdnega ledu ali prazne pore, ki bi lahko prav tako ustrezale podatkom misije InSight. Na podlagi tega je zaključil, da bi lahko globalni ekvivalentni sloj vode znašal med nič in dva kilometra, kar razširja spodnjo mejo, ugotovljeno v prejšnji študiji.
Vprašanje količine vode v Marsovi skorji bodo lahko razjasnile prihodnje misije, ki bodo omogočile podrobnejše geološke analize in naprednejše seizmične meritve. Boljše razumevanje Marsovega vodnega cikla ne bo le pomagalo razkriti preteklih podnebnih sprememb na rdečem planetu, ampak bi lahko tudi osvetlilo možnosti za življenje in možnosti uporabe vodnih virov pri prihodnjih misijah.
Novinar
