Kloniranje je že več leta eden izmed glavnih ciljev znanstvenikov po svetu. Vsako leto znova čakamo, komu bo uspelo. Je zdaj uspelo Kitajcem klonirati prašiča? Raziskovalci na Kitajskem so razvili postopek za popolno kloniranje prašičev z uporabo robotov, kar bi lahko pomagalo največji svetovni potrošnici svinjine zmanjšati odvisnost od uvoza plemenskih prašičev.
Sedem kloniranih pujsov je uspeh kitajske univerze
Marca je nadomestna mati na fakulteti za umetno inteligenco univerze Nankai v Tianjinu skotila sedem kloniranih pujskov. »Vsak korak v postopku kloniranja je bil avtomatiziran in v njem ni sodeloval človek,« je povedal Liu Yaowei, član ekipe, ki je razvila sistem. Dodal je, da se je z uporabo robotov povečala tudi uspešnost postopka kloniranja, saj je manjša verjetnost, da bi med izvajanjem zapletenega postopka kloniranja poškodovali celice, kar je po mnenju znanstvenikov oviralo širšo uporabo te tehnike.
Če se bo ta avtomatizirani sistem obnesel, bi ga lahko razvili v komplet za kloniranje, ki bi ga lahko kupilo vsako podjetje ali raziskovalna ustanova, s čimer bi se znanstveniki znebili zamudnega ročnega kloniranja, je dejal Pan Dengke, nekdanji raziskovalec Kitajske akademije za kmetijske znanosti, ki je leta 2005 pomagal ustvariti prvega kloniranega prašiča na Kitajskem.
Dengke, ustanovitelj podjetja Clonorgan Biotechnology v Chengduju, je povedal, da je včasih vsak dan ročno ustvaril več kot 1000 klonov, kar je bil tako zamuden in zapleten postopek, da je zaradi tega imel bolečine v hrbtu.
Kako je potekalo kloniranje prašiča?
Najpogostejša tehnika za kloniranje zarodka v laboratoriju se imenuje prenos jedra somatske celice, kar je naporen in dolgotrajen postopek, ki se izvaja pod mikroskopom. Potrebujeta se jajčna celica ali oocit in telesna celica, znana tudi kot somatska celica. Slednja se vzame živali, ki jo je treba klonirati. Raziskovalci odstranijo jedro iz jajčne celice, ki lahko izvira iz druge živali, in ga nadomestijo z jedrom iz telesne celice.
Leta 2017 je skupina z univerze Nankai proizvedla prve klonirane pujske na svetu z uporabo robotov, čeprav je Yaowei dejal, da morajo nekatere dele postopka – vključno z odstranitvijo jedra jajčne celice – še vedno opraviti ljudje. Od takrat je skupina izboljšala svoje nadzorne algoritme in zdaj lahko to počne samodejno.
V reviji Engineering bo kmalu objavljen recenzirani članek, v katerem bodo predstavljene tehnične podrobnosti, je dejal Yaowei. Po njegovih besedah je v zadnjih petih letih ekipi uspelo izboljšati tudi uspešnost razvoja kloniranih zarodkov z 21 odstotkov na 27,5 odstotka v primerjavi z deset odstotno uspešnostjo pri ročnih postopkih.
S tem bi Kitajska lahko postala samozadostna
»Naš sistem, ki ga poganja umetna inteligenca, lahko izračuna napetost v celici in usmeri robota, da uporabi minimalno silo za dokončanje postopka kloniranja, kar zmanjša poškodbe celic, ki jih povzročajo človeške roke,« je povedal Yaowei. Sam upa, da bo zaradi napredka na Kitajskem, ki je največja porabnica svinjine na svetu, na voljo več visokokakovostnih prašičev in da bo država morda celo postala samozadostna. Boji se, da jo bodo ogrozile omejitve uvoza iz ZDA in drugih zahodnih držav.
Dengke je dejal, da bi se lahko tehnika robotskega kloniranja – kot tudi širša znanost o mikromanipulaciji celic – široko uporabljala v živinoreji, vključno z asistirano reprodukcijo in selektivno vzrejo. Rekel je, da se veseli komercializacije robotskega kloniranja, »ki bo nedvomno močno vplivala na industrijo in življenje širše javnosti«.
Novinar
