27. junija bi morala biti v vesolje pod okriljem krovne organizacije ArianeSpace izstreljena evropska raketa Vega s prvima slovenskima satelitoma NEMO-HD in Trisat. Že dva tedna pred tem so izstrelitev večkrat preložili zaradi močnih višinskih vetrov. Tudi takrat je zgodovinski dogodek preprečilo slabo vreme. Kdaj bo Slovenija končno našla svoje mesto v vesolju?
Kdaj bo ponovni poskus?
Raketo Vega naj bi 27. junija ponoči ob 3.51 po našem času izstrelili iz Kourouja v Francoski Gvajani. Med 53 sateliti, ki naj bi jih ponesla v vesolje, sta tudi dva slovenska: Trisat in NEMO-HD. Po tokratnem neuspelem poskusu bodo satelite verjetno morali razdreti in jim znova napolniti baterije, kar zna trajati nekaj tednov. Druga vzdrževalna dela naj ne bi bila potrebna.
Novi datum za izstrelitev je 17. avgust. Takrat naj bi se vremenske razmere nad izstreliščem v Francoski Gvajani izboljšale. »S pripravami in organizacijo potovanja v Francosko Gvajano smo že pričeli, saj bo to zaradi situacije s koronavirusom malce bolj komplicirano in dolgotrajno. Ob prihodu tja in nazaj bo namreč potrebna 14 dnevna karantena,« je povedal vodja projekta Trisat, doc. dr. Iztok Kramberger.
Neugodno leto za naša satelita
Satelita bi morali v vesolje poslati že lansko poletje, a je Vega nepričakovano eksplodirala zaradi napake v motorju. Po sanaciji je bila izstrelitev načrtovana za začetek letošnjega leta, a je vmes posegla epidemija. V zadnjem času pa izvedbo operacije preprečujejo slabe vremenske razmere. Se bo 17. avgust končno izkazal kot ugoden datum in postal pomemben dan za slovensko vesoljsko znanost?
Spoznaj slovenska Sputnika
Mikrosatelit NEMO-HD je razvil center Vesolje-SI v sodelovanju z Inštitutom za vesoljske vede Univerze v Torontu, kjer so satelit tudi izdelali. 65-kilogramski satelit ima življenjsko dobo 5 let, z njim pa bodo s pomočjo širokokotne in ozkokotne kamere z visoko ločljivostjo opazovali površje Zemlje. Ko bo med svojimi preleti blizu slovenske bazne postaje, bo mogoče video gledati v živo.
Trisat je nanosatelit, ki so ga v celoti razvili in izdelali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in v podjetju Skylabs. Velik je pičlih 10 x 10 x 30 centimetrov in tehta zgolj 3,8 kilograma. Kamera, s katero zaznava Zemljo, deluje v kratkovalovnem infrardečem spektru, nevidnem človeškemu očesu. Na Zemlji takšne kamere uporabljamo za nočni vid ali nadzor kakovosti hrane. S satelitom Trisat bodo lahko iskali oljne madeže in plastiko na morjih, spremljali zdravje rastlin in ognjeniški prah.
Novinar
Sedaj bo zanesljivo vse OK