Predstavljaj si, da si Johannes Kepler na začetku 17. stoletja, ko so morali zvezde opazovati brez teleskopov. Leta 1604 je tako njega kot opazovalce neba po vsej Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu pričakal nenavaden pojav. Nekaj tednov je na nočnem nebu sijala nova zvezda, svetlejša od Venere.
Danes vemo, da niso bili priča rojstvu zvezde, ravno nasprotno: ko se velika zvezda na koncu življenja sesede, lahko implozija vodi v nastanek supernove – zvezdne eksplozije, ki je vidna s prostim očesom. Vprašanje ostaja, kdaj jo bomo spet videli?
Od zadnje supernove v naši galaksiji mineva 420 let
Keplerjeva supernova je zadnji tak pojav v Rimski cesti v 420 letih. A ker imamo danes teleskope, jih astronomi lahko preučujejo v drugih galaksijah. V kakšnih intervalih bi naj nastopale supernove po pričakovanjih znanstvenikov? Brian Fields, astronom Univerze v Illinoisu, je za revijo Smithsonian komentiral, da bi se naj v naši galaksiji pojavila vsaj ena in največ tri supernove na stoletje. »Statistično ne moremo reči, da je skrajni čas za novo – a neuradno vsi govorimo, da je skrajni čas.«
Naslednja kandidatka je Betelgeza
Betelgeza je rdeča velikanka, ki jo najdemo v ozvezdju Orion (zgornja leva stran nad Orionovim pasom). Je druga najsvetlejša v ozvezdju, takoj za Riglom, in deseta najsvetlejša nasploh. Ker je od Zemlje oddaljena le 650 svetlobnih let, bi to v primeru supernove pomenilo, da bo nekaj tednov svetila kot polna luna.
Znanstveniki so že lep čas enotni, da je orjakinja v zadnji fazi življenja. To pomeni, da je pokurila svoj primarni vodik iz sredice in mora s fuzijo helij pretvarjati v težje elemente. V tej fazi se zvezda vidno napihne. Betelgeza že petnajst let, od prve večje zatemnitve leta 2009, buri duhove. V letu 2019 se je zatemnitev ponovila, a se je za krivca izkazal oblak prahu, ki je zakril pogled na zvezdo. Astronomom je že dolgo znano, da Betelgeza na približno 400 dni postane nekoliko temnejša, sčasoma pa spet svetla. Zdaj kaže, da se je ta interval skrčil na 200 dni.
Do supernove lahko pride prej, kot smo doslej mislili
Betelgezino supernovo znanstveniki načeloma napovedujejo čez nekje med deset do sto tisoč let. Vse do lani, ko je izšel članek, v katerem Hideyuki Saio s kolegi predpostavlja, da je Betelgeza v poznejši fazi, kot smo mislili, in iz sredice črpa že ogljik. Ta faza je bistveno krajša od tiste, v kateri poteka fuzija s helijem, in pri zvezdi take velikosti traja okoli tisoč let. To pomeni, da bi lahko bila supernova po novih dognanjih vidna že čez nekaj desetletij.
Novinar
