Čeprav smo v Sloveniji z bojem proti novemu koronavirusu šele začeli, se vsi nenehno spogledujemo s cepivom in se sprašujemo, kdaj bo pripravljeno. V zadnjih dnevih je v javnost prišla novica, da je Donald Trump ponudil ogromno vsoto denarja, če bi bilo cepivo najprej dostopno samo Američanom, torej je boj za cepivo že resen. V dir, kdo bo najprej razvil cepivo za virus SARS-CoV-2, se je podalo okoli 35 podjetij in akademskih institucij, vsaj 4 od teh pa cepivo že testirajo na živalih. Podjetje Moderna, ki prihaja iz Bostona, pa ima v planu celo testiranje na ljudeh, ki se bo predvidoma začelo aprila.
Vsa cepiva delujejo na enakem principu. Cepivo običajno vsebuje sredstvo, ki je podobno mikroorganizmu, ki povzroča bolezen, in je pogosto narejeno iz oslabljenih ali ubitih oblik mikroba, njegovih strupov ali enega od njegovih površinskih beljakovin. Sredstvo stimulira imunski sistem telesa, da povzročitelja prepozna kot grožnjo, ga uniči ter še bolj prepozna in uniči vse mikroorganizme, povezane s tem povzročiteljem, s katerimi se lahko srečuje v prihodnosti. V praksi je, da se imunost na virus doseže z uporabo šibkejših, a živih oblik virusa, a takšne metode imajo svoje pomanjkljivosti, kajti virus se lahko začne vgrajevati v človeški genom, tako pa celico prisili v ustvarjanje virusnega dednega materiala in nato človeška celica odmre. Nekateri, ki delujejo na projektu razvijanja cepiva, uporabljajo ta pristop, drugi pa so posegli po novejših tehnologijah. Novavax na primer uporablja samo del genetskega zapisa, ki je potem vgrajen v genom bakterije. Obstajajo pa celo še novejši pristopi, ki delujejo na konstrukciji cepiva iz genetske strukture – na tem delata na primer Moderna in CureVac.
A do cepiva je še dolga pot. Preizkušanje cepiva namreč deluje v treh fazah. V prvi fazi se okoli 20 zdravih prostovoljcev cepi z novim cepivom in nato znanstveniki preučujejo stranske učinke. V drugi skupini se testira okoli 100 ljudi iz okuženega območja, v tretji skupini pa se testira na okoli 1000 ljudeh in se na njih ugotavlja učinkovitost.
Znanstveniki tako svarijo, da cepivo ne bo pripravljeno še vsaj 18 mesecev, saj je razvoj cepiva dolgotrajen proces, kjer se ne sme izpuščati korakov. Prav tako ostaja problem, da cepiva, enkrat ko bo pripravljeno, ne bodo morali dovolj hitro proizvesti v tako velikih količinah, saj je povpraševanje ogromno.
Novinar
