V decembru je bila predstavljena nova študija v znanstveni reviji Nature, ki pravi, da se ledena plošča na Grenlandiji topi sedemkrat hitreje kot v 90-ih letih. Hitrejše topljenje pomeni hitrejši dvig morske gladine, ki bo do leta 2100 postavila 400 milijonov ljudi po vsem svetu v poplavno ogroženost.
V zadnjih desetletjih je bil Grenlandski ledeni pokrov glavni vzrok za globalni dvig morske gladine. In po trendih sodeč bo še naprej v bližnji prihodnosti. Ker se oceani dodatno segrevajo, se vodi še dodatno veča volumen, kar dodaja k dvigu gladine.
Ledena plošča je bila še do leta 1990 blizu stanja ravnovesja, kar se tiče letnega topljenja in zmrzovanja. Od takrat naprej pa beleži velike izgube, z največjo leta 2011 s kar 335 milijardami ton ledu.
Grenlandija je med letoma 1992 in 2018 izgubila približno 3800 milijard ton ledu. To pa pomeni povprečen dvig gladine za kar 10,6 mm. Med letoma 2013 in 2018 se je izguba ledu letno malenkost zmanjšala. Vendar je izguba še vedno 217 milijard ton na leto.
Ekipa ugotavlja, da je skupna izguba ledu in nadaljnja prognoza na najbolj kritičnem scenariju, ki ga je predstavil Mednarodni forum o podnebnih spremembah (IPCC). Ta je po prognozi sedanjega izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje predvideval dvig gladine za 90 cm do leta 2100. Raziskovalci pa v novi študiji glede na trende, napovedujejo dodatnih 50–120 mm. Najbolj črni scenariji pa kar 180–240 cm skupnega dviga morske gladine.
Novinar
