Serum resnice, populariziran s strani serij, filmov in knjig, ima že dolgo časa svoje mesto v popularni kulturi. Ideja je privlačna, saj bi bila substanca, katere prejemnik prizna tudi tiste stvari, ki jih ne želi, zelo uporabna zadeva.
Kljub temu pa v delih pop kulture ni vedno prikazan povsem točno. Ali substanca, ki povzroči, da oseba brez zadržkov pove celo resnice, dejansko lahko obstaja, ali je stvar nekoliko bolj kompleksna?
Natrijev tiopental
Resnično ime »seruma resnica« je natrijev tiopental, ki so ga izumili v poznih 30-ih letih. Sodi v skupino substanc z imenom barbiturati, ki so jih v 50-ih in 60-ih na široko uporabljali kot spalna zdravila.
Danes se s tem namenom ne uporabljajo več, saj zelo hitro povzročijo odvisnost, ki je v končni točki lahko tudi smrtonosna – znan primer smrti zaradi predoziranja je na primer Marilyn Monroe, kot poroča BBC.
Legitimni medicinski razlogi za uporabo barbituratov danes so med drugim zmanjševanje anksioznosti in omrtvičenje bolečine, najbolj široko pa se uporabljajo kot anestetik pred operacijami.
Glede na to, kako dolgo potrebujejo, da začnejo delovati, se delijo v štiri skupine. Natrijev tiopental zaradi hitrega učinkovanja (le 20 minut po uporabi), sodi v prvo, kar ga naredi izredno priročnega za razne posege.
Vendar se je za ljudi pod vplivom substance kmalu opazilo, da postanejo precej klepetavi in pogosto odgovorijo na vprašanja avtomatsko, brez razmišljanja, kasneje pa se ne spomnijo, o čem so govorili. Zaradi tega se je pri nekaterih pojavila ideja, da bi morda bila lahko koristna tudi v drugačnih situacijah.
Poseganje v procese možganske skorje
Natrijev tiopental je depresor centralnega živčnega sistema in deluje tako, da upočasni hitrost, s katero sporočila potujejo skozi možgane in hrbtenico. Večja kot je doza, težje je kemičnim sporočilom prečkati vrzel med enim nevronom in naslednjim.
Ker je laganje na splošno bolj zapleteno kot pa govorjenje resnice, je večja verjetnost, da bodo osebe, če otežite potek procesov v njihovem korteksu, govorile resnico preprosto zato, ker je to lažje.
S to predpostavko v mislih so ga obveščevalne službe začele uporabljati za zasliševanje ljudi, vendar se je kmalu izkazalo, da morda to ni najbolj zanesljiv način za pridobivanje resnice.
»Serum resnice« ne nujno privede do dejanske resnice
BBC-jev poročevalec je sam želel testirati, ali »serum resnice« dejansko deluje in izvedel eksperiment, v katerem je sam bil pod vplivom njega. Cilj je bil do konca ne izdati njegovega resničnega poklica zasliševalcu in obdržati vtis, da je srčni kirurg.
Po eksperimentu je poročal, da je pri majhni dozi sicer lahko še vedno lagal, vendar ne najbolj prepričljivo. Pri višji dozi mu pa ideja, da bi lagal, sploh ni padla na pamet. Res pa je, da je zasliševalec postavljal zelo neposredna vprašanja, s točno določenim odgovorom že v mislih.
Njegov zaključek je bil, da si pod vplivom natrijevega tiopentala res bolj nagnjen k govorjenju, ampak da si hkrati tudi v zelo sugestibilnem stanju, kar pomeni, da si bolj dovzeten za zunanje predloge kot pa v primeru popolne treznosti.
Velikokrat je bilo opaženo tudi, da si subjekti tako obupano želijo zagotoviti informacije, da bi ustregli zasliševalcu, da se pravzaprav poveča tveganje pojava lažnih spominov. Tako oseba pove točno tisto, kar si želi zasliševalec slišati, namesto dejanske resnice.
Večina učenjakov se zato strinja, da je uporaba natrijevega tiopentala v ZDA dejansko protiustavna, saj krši peti amandma, kot poroča Discover Magazine. Ta navaja, da se osebe ne sme prisiliti, da priča proti sebi oz. povedano s stavkom, ki smo ga že večkrat slišali v dramah in kriminalkah – »you have the right to remain silent«.
Nekateri uporabo »seruma resnice« zato celo dojemajo kot obliko mučenja.
Jasno je torej, da zanesljiva substanca, ki bi nekoga prisilila, da pove popolno resnico, še ne obstaja – ali pa njen obstoj javnosti ni znan. Vseeno pa je razumljivo, zakaj je tako omrežila proizvajalce kulturnih vsebin, saj je ideja o njej vsekakor privlačna.
Junior novinar
