Telesna pripravljenost ima ključno vlogo pri celostnem razvoju otrok in mladostnikov. Redna telesna aktivnost, ki vključuje aerobno vadbo, igre ter vadbo za razvoj motoričnih spretnosti, prispeva k zdravemu telesnemu, kognitivnemu in duševnemu razvoju mladih.
Raziskave kažejo, da so otroci in mladostniki, ki redno telovadijo, pogosto bolj zdravi, manj nagnjeni k debelosti in bolje obvladujejo stres. Telesna pripravljenost ima tudi dolgoročne učinke, ki vplivajo na kakovost življenja v odrasli dobi, saj spodbuja vzdržljivost, uravnava metabolizem in zmanjšuje tveganje za različne bolezni. Nova študija Univerze v Jyväskyläju in Univerze v Vzhodni Finski podrobneje pojasnjuje, kako telesna pripravljenost v otroštvu in mladostništvu vpliva na duševno zdravje in kognitivne sposobnosti.
Povezanost telesne pripravljenosti in duševnega zdravja
Dolgotrajna finska študija je pokazala, da izboljšana kardiorespiratorna pripravljenost neposredno zmanjšuje simptome stresa in depresije pri mladostnikih. Kardiovaskularna zmogljivost, ki se razvija z aerobnimi aktivnostmi, kot so tek, kolesarjenje in plavanje, neposredno krepi srce in pljuča, izboljšuje dotok kisika v možgane in spodbuja tvorbo hormonov dobrega počutja, kot sta serotonin in endorfin.
Zaradi teh pozitivnih učinkov telesna vadba deluje kot zaščitni dejavnik pred duševnimi težavami, ki se pogosto pojavijo v obdobju adolescence, ko se mladostniki soočajo s številnimi čustvenimi in socialnimi izzivi. Rezultati študije tako poudarjajo pomen negovanja telesne pripravljenosti že v otroštvu kot zaščito pred kasnejšimi težavami z duševnim zdravjem.
Vpliv motorične pripravljenosti na kognitivno funkcioniranje
Poleg kardiorespiratorne pripravljenosti je študija preučevala tudi pomen motoričnih sposobnosti, kot so koordinacija, ravnotežje in gibljivost. Te sposobnosti se razvijajo skozi dejavnosti, ki zahtevajo hitro prilagajanje in nadzor telesnih gibov. Študija je potrdila, da izboljšana motorična pripravljenost prispeva k boljšemu kognitivnemu funkcioniranju, saj dejavnosti, ki vključujejo koordinacijo, spodbujajo aktivnost možganskih centrov, povezanih z učenjem, pozornostjo in pomnjenjem.
Čeprav je povezava med motorično pripravljenostjo in simptomi depresije šibkejša kot med kardiorespiratorno pripravljenostjo in depresijo, vloga motorične pripravljenosti pri razvoju kognitivnih sposobnosti ni zanemarljiva. Boljše kognitivno funkcioniranje v adolescenci pogosto omogoča lažje obvladovanje stresnih situacij in večje šolske uspehe.
Vloga zaslonov in sodobnega načina življenja
Študija je izpostavila še en pomemben dejavnik – čas, preživet pred zasloni. Sodobna tehnologija, predvsem mobilni telefoni, računalniki in televizija, so nepogrešljiv del mladostnikovega življenja, a hkrati zmanjšujejo čas, namenjen telesnim aktivnostim. Podatki iz študije nakazujejo, da prekomerna uporaba zaslonov vpliva na telesno pripravljenost in je lahko delno odgovorna za povezanost slabše kardiorespiratorne in motorične pripravljenosti s težavami z duševnim zdravjem. Zmanjšanje časa pred zasloni bi mladim lahko pomagalo ohraniti večjo telesno aktivnost, s čimer bi se okrepil pozitiven vpliv telesne pripravljenosti na duševno zdravje in kognitivne sposobnosti.
Širši pomen študije za javno zdravje
Ugotovitve te študije ponujajo pomembna izhodišča za starše, učitelje in oblikovalce politik, ki naj spodbujajo telesno aktivnost med otroki in mladostniki. Profesor Eero Haapala z Univerze v Jyväskyläju poudarja, da je treba telesno pripravljenost obravnavati bolj celostno.
Namesto, da se osredotočamo zgolj na preprečevanje debelosti, bi morali telesno aktivnost prepoznati kot bistveno za duševno in kognitivno zdravje mladostnikov. Šole in lokalne skupnosti bi morale nuditi več priložnosti za redno telesno dejavnost, saj lahko že preprosti ukrepi, kot so dodatne športne ure ali programi za športne aktivnosti v prostem času, dolgoročno prispevajo k zdravju in dobremu počutju mladih.
Študija PANIC in njeno poslanstvo
Raziskava je del obsežne študije PANIC (Fizična aktivnost in prehrana pri otrocih), ki jo izvaja Univerza v Vzhodni Finski. Študija PANIC se osredotoča na dolgoročne vplive telesne pripravljenosti in prehrane pri mladih ter vključuje raziskave, povezane z razvojem presnovnih bolezni.
V okviru raziskovalne skupnosti, ki združuje več kot 20 raziskovalnih skupin, študija uporablja sodobne metode genetike, genomike in translacijske raziskave za ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na zgodnje diagnosticiranje, preprečevanje in zdravljenje bolezni, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija in kardiovaskularne bolezni. S tem študija prispeva k razumevanju dolgotrajnega vpliva telesne pripravljenosti na splošno zdravje in izboljšanju javnega zdravja na ravni skupnosti.
Ugotovitve raziskave poudarjajo, da telesna pripravljenost ni pomembna zgolj za fizično, temveč tudi za duševno in kognitivno zdravje mladih. S spodbujanjem telesne dejavnosti že v zgodnjem življenju lahko dolgoročno izboljšamo kakovost življenja, zmanjšamo tveganje za duševne in presnovne bolezni ter otrokom in mladostnikom omogočimo boljše izhodišče za uspešno odraslo življenje. Telesna pripravljenost se tako kaže kot pomembna investicija v prihodnost posameznikov in celotne družbe.
Novinar
