Si se kdaj vprašal, kako ti kofein pomaga preživeti dolgočasno predavanje ob 7.15 zjutraj? In kako te ohranja budnega pozno v noč, ko dan pred izpitom poskušaš nadoknaditi cel semester snovi?
Letno po svetu zaužijemo kar 100.000 ton kofeina, kar ustreza masi 14 Eifflovih stolpov. Največ ga zaužijemo s kavo in čajem, nekaj pa tudi v gaziranih pijačah, čokoladi, kofeinskih kapsulah in celo v dekofeiniziranih živilih. Kofein ti lahko pomaga, da si bolj pozoren in osredotočen, vesel ter poln energije kljub pomanjkanju spanja. Hkrati lahko povzroča povišan krvni tlak in te naredi nervoznega.
Kofein se je razvil v rastlinah, kjer je imel raznolike vloge. V listih in semenih nekaterih rastlin najdemo precejšnje koncentracije kofeina, ki služi kot strup za žuželke. V precej manjših koncentracijah ga najdemo v nektarju, kjer opraševalcem pomaga, da si zapomnijo (in kasneje ponovno obiščejo) posamezno rastlino.
V človeškem telesu deluje kot stimulant centralnega živčnega sistema. Ohranja nas budne, ker blokira delovanje adenozina, ene izmed ključnih molekul, ki sprožijo spanje. Telo ves čas potrebuje energijo, ki jo pridobiva z razgradnjo molekul ATP. Pri tem nastajajo molekule adenozina. Nevroni imajo posebne receptorje, ki zaznajo prisotnost teh molekul. Ob vezavi adenozina na receptorje se sproži cela kaskada biokemijskih procesov, katerih končni rezultat je počasnejše odzivanje nevronov in počasnejše sproščanje molekul, ki imajo v možganih signalizacijsko vlogo. To v praksi pomeni, da postaneš zaspan.
Kofein je antagonist adenozina, torej nasprotuje upočasnjevanju nevronov z blokiranjem receptorjev za adenozin. Obe molekuli imata namreč precej podobno zgradbo: ravno prav, da molekule kofeina lahko zasedejo mesta na receptorjih, a dovolj različno, da kofein na receptorjih ne sproži enakega odziva.
Pozitivni učinki, ki jih povzroča kofein, so posledica dejstva, da so v nekaterih nevronih receptorji za adenozin sklopljeni z receptorji za dopamin. Dopamin med drugim skrbi za občutke ugodja v možganih. Če se na tovrsten receptor veže molekula adenozina, je precej težje, da se v svoje mesto na receptorju veže še molekula dopamina. Po drugi strani se molekula dopamina brez težav veže na receptor, čeprav je nanj že vezana molekula kofeina.
Obstajajo dokazi, da so učinki kofeina na receptorje adenozina in dopamina lahko dolgotrajni, saj naj bi kofein zmanjšal verjetnost za razvoj Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni ter nekaterih vrst raka. Poleg omenjenih vplivov kofein telesu pomaga pri porabljanju maščob, kar s pridom izkoriščajo mnogi športniki.
Niso pa vsi učinki kofeina le pozitivni. Povzroča lahko namreč pospešen utrip in povišan krvni tlak, pogostejše uriniranje, diarejo, nervoznost in nespečnost. Ker kofein najpogosteje zaužijemo kot sestavino hrane ali pijače, je pomemben tudi vpliv preostalih sestavin na telo.
Novinar
