Dinozavri so predmet številnih vprašanj, vse od podobe do načina življenja. Največ neodgovorjenega je v biološkem svetu dinozavrov in njihovem obnašanju. Tako se pogosto pojavi vprašanje, kako pametni so bili dinozavri? Ali so res razmišljali taktično, kot znani velociraptorji v filmih Jurski park, ali gre za zmedene kokoši, ki so v višino merile več metrov? Morda odgovor o pameti velikih teropodov prinaša študija paleontologinje Suzane Herculano-Houzel.
Je bil tiranozaver pameten kot primati, krokodil ali kokoš?
V študiji zatrjuje, da so imeli dinozavri, kot je bil Tiranozaver Rex, izjemno veliko število nevrov in bili tako bistveno bolj inteligentni od dosedanjih domnev. Število nevtronov naj bi neposredno vplivalo na inteligenco, metabolizem in življenjsko zgodovino. Poleg tega omenja, da je bil prav T-Rex v nekaterih navadah precej podoben današnjim opicam.
»Severnoameriški teropodni dinozaver T-Rex je vrhunski plenilec, saj je med največjimi, najmočnejšimi in najtežjimi kopenskimi mesojedci vseh časov,« je povedal dr. Hady George z Univerze v Bristolu. Pojasnil je, da je paleontologinja dr. Herculano-Houzel predlagala, da bi bilo treba že tako impresivnemu plenilskemu življenjepisu T. rexa pripisati še inteligenco na ravni antropoidnih primatov. Slednje temelji na visokih ocenah števila nevronov v njegovih prednjih možganih. »Ta zaključek je izhajal iz paradigme, po kateri se nevrološke spremenljivke, lahko, tako trdijo, uporabijo za sklepanje o presnovnih parametrih, vedenju in dolgoživosti pri fosilnih vrstah,« je poudarila.
Njeno študijo so (dokaj) uspešno zanikali drugi znanstveniki
V svoji študiji pa so George in soavtorji podrobneje preučili te tehnike. Ugotovili so, da so prejšnje predpostavke o velikosti možganov pri dinozavrih in številu nevronov, ki jih vsebujejo njihovi možgani, nezanesljive.
Ta raziskava sledi desetletjem analize, v kateri so paleontologi in biologi preučevali velikost in anatomijo dinozavrovih možganov ter uporabili te podatke za sklepanje o vedenju in življenjskem slogu. Informacije o možganih dinozavrov pridobivajo iz mineralnih polnil možganske votline, imenovane endokasti, pa tudi iz oblik samih votlin.
Avtorji so ugotovili, da je bila velikost njihovih možganov precenjena – zlasti prednjih možganov – in s tem tudi število nevronov. Poleg tega poudarjajo, da ocene števila nevronov niso zanesljivo vodilo do inteligence.
»Za zanesljivo rekonstrukcijo biologije davno izumrlih vrst bi morali raziskovalci preučiti več vrst dokazov, vključno z anatomijo okostja, histologijo kosti, vedenjem živih sorodnikov in fosilnimi sledmi,« so povedali. »Določanje inteligence dinozavrov in drugih izumrlih živali je najbolje narediti z uporabo številnih dokazov, od grobe anatomije do fosilnih odtisov, namesto da se zanašamo zgolj na ocene števila nevronov,« je dodal dr. Hady.
Eden od paleontologov, dr. Kai Caspar, je poudaril, da napovedovanje inteligence pri izumrlih vrstah preko rekonstrukcije endokastov, ni dobra praksa. »Število nevronov ni dober napovedovalec kognitivne uspešnosti in njihova uporaba za napovedovanje inteligence pri že davno izumrlih vrstah lahko vodi do zelo zavajajočih interpretacij,« pa je povedala dr. Ornella Bertrand, paleontologinja na Institut Català de Paleontologia Miquel Crusafont.
Tiranozaver je bil po pameti podoben krokodilom
»Možnost, da bi bil T. rex tako inteligenten kot pavijan, je fascinantna in grozljiva teza, s potencialom, da ponovno razkrije naš pogled na preteklost,« je dejal dr. Darren Naish, paleontolog z Univerze v Southamptonu.
Njihova študija z vsemi podatki stremi proti uvodni študiji tega prispevka. Za konec poudarjajo, da so bili tiranozavri bolj podobni krokodilom, kar je še vedno noro fascinatno.
Urednik portala Student.si
