Trenutno je prva izbira zdravljenja posttravmatske stresne motnje (PTSM) psihoterapija, ki temelji na izpostavljenosti, kjer terapevti pomagajo preoblikovati čustva, povezana s travmatičnim spominom v pacientovih možganih, pri čemer se od strahu in vzburjenosti premaknejo k bolj nevtralnemu odzivu. Vendar pa se do 50 odstotkov bolnikov na to zdravljenje ne odzove dobro. Znanstveniki prvič pokazali, da ponovna aktivacija terapevtsko spremenjenih spominov med spanjem vodi do večje možganske aktivnosti, povezane z obdelavo spomina, kar je povezano z zmanjšanjem simptomov PTSM.
Novo okno za zdravljenje PTSM?
»Naš cilj je odkleniti spanje kot novo okno za zdravljenje posttravmatske stresne motnje,« pravi Hein van Marle, eden od višjih avtorjev prispevka in glavni raziskovalec študije na amsterdamskem univerzitetnem medicinskem centru. »To je prvi dokaz koncepta za potencialno izboljšanje dnevnih učinkov zdravljenja med spanjem.«
PTSM ali posttravmatska stresna motnja je motnja duševnega zdravja, ki se lahko pojavi po izkušnji ali pričevanju travmatičnega dogodka. Ljudje s posttravmatsko stresno motnjo lahko doživijo prebliske, nočne more, povečano budnost, hipervzburjenost ter težave z razpoloženjem in spanjem. Trenutno razpoložljiva zdravljenja PTSM vključujejo desenzibilizacijo in ponovno obdelavo gibanja oči (EMDR), kjer terapevti vodijo paciente skozi njihove travmatične spomine, pri tem pa uporabljajo premikajočo se luč ali klikajoče zvoke, da jih odvrnejo.
EMDR je pokazal pozitivne rezultate, vendar Van Marle pravi, da je uspeh nizek in da je opustitev programa zdravljenja med bolniki pogosta, ker je ponovno obujanje travmatičnih spominov čustveno zahtevno.
Tako so se Van Marle in njegovi sodelavci, vključno s prvo avtorico Christo van der Heijden na Medicinskem centru amsterdamske univerze in Lucio Talamini na univerzi v Amsterdamu, odločili raziskati, kako povečati učinek zdravljenja z EMDR in ga narediti dolgotrajnega.
Ekipa je raziskovala bolnike med spanjem
Spanje ponuja edinstveno priložnost za izboljšanje spomina na novo nastale čustvene reakcije na travmatične dogodke. Med spanjem se možgani osredotočajo na utrjevanje spominov in dolgoročno shranjevanje informacij.
Prejšnje raziskave so pokazale, da če nekdo ustvari nov spomin v prisotnosti eksperimentalno uporabljenega zvoka ali vonja, lahko izpostavitev zvoku ali vonju med spanjem izboljša njegovo sposobnost priklica tega spomina po tem, ko se zbudi. Ta tehnika za izboljšanje spomina se imenuje ciljna reaktivacija spomina (TMR).
Potek raziskave in ugotovitve
Med Van Marlovim eksperimentom je ekipa zvečer najprej izvedla sejo EMDR s standardnim klikajočim zvokom v ozadju za 33 bolnikov s PTSM. Ponoči so raziskovalci posneli možganske valove teh bolnikov, medtem ko so spali v laboratoriju. Pri 17 bolnikih je skupina izvedla TMR tako, da je znova predvajala klikajoči zvok, uporabljen med prejšnjo sejo EMDR, ko so spali, da bi povečali shranjevanje spomina zdravljenja EMDR in ublažili simptome PTSM.
Ugotovili so, da so bolniki, ki so slišali zvok med spanjem, pokazali višjo raven aktivnosti možganskih valov, povezanih z obdelavo spomina in konsolidacijo, v primerjavi z udeleženci, ki med spanjem niso prejeli klikov.
V skupini TMR so bile te inducirane spremembe v aktivnosti možganskih valov povezane z večjim zmanjšanjem simptomov PTSM. Poleg tega je ekipa ugotovila, da so bili pacienti, ki so prejeli TMR, manj nagnjeni k temu, da bi se izognili svojemu travmatičnemu spominu – ključnemu simptomu PTSM –, ko so poslušali zvočni posnetek, ki je pripovedoval travmatični dogodek.
Brez izboljšanja simptomov pri skupini bolnikov
Vendar pa raziskovalci niso opazili izboljšanja simptomov PTSD pri bolnikih, ki so prejemali TMR, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali samo EMDR.
»Med nočjo stimulacije s TMR smo videli, da je predstavitev klikov EMDR učinkovito izboljšala fiziologijo spanja, ki je odgovorna za utrjevanje spomina, z večjo izboljšavo, ki vodi do pomembnejšega zmanjšanja simptomov. Toda stimulacija med našim poskusom ni bila dovolj, da bi povzročila razlike v večina kliničnih rezultatov, deloma zato, ker je bila seja EMDR že precej učinkovita,« pravi Van Marle.
»Področje spanja in spomina je bilo previdno pri uporabi TMR pri bolnikih s posttravmatsko stresno motnjo. Res smo veseli, da TMR nima negativnih učinkov na te bolnike,« pravi Van Marle. Nobeden od bolnikov ni poročal o več nočnih morah ali poslabšanem spancu po TMR. »To nam daje več zaupanja, da ga bomo pogosteje uporabljali pri našem prihodnjem delu,« pravi.
Številne psihiatrične motnje, kot so fobije, anksiozne motnje in odvisnosti, so prav tako povezane z neprilagojenimi spomini. Van Marle upa, da bo to delo lahko navdihnilo prihodnje raziskave za raziskovanje koristnih učinkov TMR pri zdravljenju drugih stanj.
Novinar
