Nova raziskava objavljena v reviji Nature znanstvenike popelje korak bližje k razkritju skrivnosti izvora vode na Zemlji. Raziskovalci pod vodstvom asistentke Megan Newcombe z Univerity of Maryland so analizirali t.i. staljene meteorite, ki lebdijo v našem sončnem sistemu že od njegovih začetkov 4,5 milijarde let nazaj.
Ugotovili so, da imajo ti meteoriti zanemarljivo količino vode in da je voda na Zemljo morala priti od drugod.
Analizirali so vzorce sedmih ostankov meteoritov na Zemlji. Izbrali so vrsto meteoritov imenovanih ahondriti ali staljeni meteoriti (melted meteorites). Njihova posebnost je, da so nastali iz trkov med proto planeti v našem osončju milijarde let nazaj. Staljeni pa so zato, ker so ob veliki količini radioaktivnih elementov, ki so z razpadom segrevali (in topili) vse okoli sebe, dobili značilno strukturo z jedrom, plaščem in skorjo.
Ti meteoriti so na Zemljo padli relativno pozno oz. v geološkem smislu pred kratkim. Nekateri so prišli iz bližnje okolice, drugi pa iz zunanjega sončnega sistema. Zanimivo je, da se predvideva, da so meteoriti iz zunanjega sistema sestavljeni iz ledu in nosijo veliko vode. Nova raziskava je pokazala, da to ni čisto res.
Uporabili so napredno tehnologijo
Da bi ugotovili, koliko je vode v stopljenih meteoritih, so morali uporabiti najbolj napredno tehnologijo. »Kadar analiziramo tako suhe materiale, lahko že kapljica vlage iz okolja sfiži meritev« je povedal soavtor Conel Alexander. Vzorce so najprej postavili v vakuumsko pečico na nizki temperaturi, potem za več kot mesec dni v turbo pumpo, ki je z vakuumom posrkala ostanke zemeljske vode iz meteorita. Šele potem so jih prepustili sekundarnemu spektrometru ionske mase.
Ahondriti niso prinesli vode na Zemljo
Ugotovili so, da staljeni meteoriti skoraj ne nosijo vode. Natančneje, 2 milijoninki njihove mase predstavlja voda. To je sto tisočkrat manj kot velja za drugo skupino meteoritov imenovanih hondriti, katerim voda lahko predstavlja tudi do 20 % mase. Na Zemlji je veliko več ostankov hondritov, kar razloži, od kje nam voda.
Znanstveno raziskovanje ne poteka linearno. Med hipotezo, teorijo in dokazom stoji kup ovir, postankov in stranpoti, skozi katere se mora raziskovalec prebiti, da bi prišel do znanstveno potrjene ugotovitve. Včasih mora najprej izvedeti, kaj se ni zgodilo, da bi ugotovil kaj se je. Tako so tudi naši raziskovalci meteoritov znanosti doprinesli po obratni poti. Ahondriti ne nosijo vode in vsi meteoriti v zunanjem delu sončnega sistema niso polni vode.
Novinar
