Nova študija raziskovalcev UCL (University College London) ugotavlja, da so mladostniki z internetno odvisnostjo bolj podvrženi spremembam v možganih, ki bi lahko vodile v dodatno zasvojenost in druge težnje.
Ugotovitve so sestavljene iz pregleda 12 člankov, ki so vključevali 237 mladih, starih od 10 do 19 let, s formalno diagnozo zasvojenosti z internetom med letoma 2013 in 2023.
Kaj je zasvojenost z internetom?
Zasvojenost z internetom je bila opredeljena kot nezmožnost osebe, da bi se uprla želji po uporabi interneta, kar negativno vpliva na njeno psihološko dobro počutje, pa tudi na socialno, akademsko in poklicno življenje osebe.
V sklopu študij so znanstveniki uporabili funkcionalno magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za pregled funkcionalne povezanosti (kako možganske regije medsebojno delujejo) udeležencev z internetno odvisnostjo, tako med počitkom kot med opravljanjem naloge.
Učinke zasvojenosti z internetom so opazili v številnih nevronskih mrežah v možganih mladostnikov. Prišlo je do mešanice povečane in zmanjšane aktivnosti v delih možganov, ki se aktivirajo med počitkom. Medtem pa je prišlo do splošnega zmanjšanja funkcionalne povezanosti v delih možganov, ki sodelujejo pri aktivnem razmišljanju.
Pomembne ugotovitve študije
Ugotovljeno je bilo, da te spremembe pri mladostnikih vodijo v zasvojenost in nagnjenja, pa tudi v spremembe vedenja, povezane z intelektualnimi sposobnostmi, telesno koordinacijo, duševnim zdravjem in razvojem.
Glavni avtor študije Max Chang je dejal: »Mladostništvo je ključna razvojna stopnja, v kateri gredo ljudje skozi pomembne spremembe v svoji biologiji, kogniciji in osebnosti. Posledično so možgani v tem času še posebej ranljivi za potrebe, povezane z odvisnostjo od interneta, kot je kompulzivna uporaba interneta, hrepenenje po uporabi miške ali tipkovnice in uživanje medijev.«
Ugotovitve študije kažejo, da lahko to vodi do potencialno negativnih vedenjskih in razvojnih sprememb, ki bi lahko vplivale na življenje mladostnikov. Le ti imajo lahko težave pri vzdrževanju odnosov in družabne dejavnosti, lažejo o svojih spletnih navadah in uporabi interneta, se neredno prehranjujejo ter doživljajo motnje spanja.
Sodobni problem in morebitne rešitve
Ker so pametni telefoni in prenosni računalniki vse bolj dostopni, je zasvojenost z internetom vse večji problem po vsem svetu. Pretekle raziskave so pokazale, da ljudje v Združenem kraljestvu vsak teden na spletu preživijo več kot 24 ur. Več kot polovica vprašanih pa je prav tako potrdila, da so zasvojeni z internetom.
Prav tako je od 50 milijonov uporabnikov interneta v Združenem kraljestvu več kot 60% izjavilo, da je njihova uporaba interneta negativno vplivala na njihova življenja – na primer zamujanje ali zanemarjanje opravil.
Avtorica raziskave Irene Lee je dejala: »Nobenega dvoma ni, da ima internet določene prednosti. Ko pa začne vplivati na naše vsakodnevno življenje, je to problem.«
Prav tako svetuje mladim, da uveljavljajo razumne časovne omejitve za vsakodnevno uporabo interneta in poskrbijo, da se zavedajo psiholoških in socialnih posledic preživljanja prevelike količine časa na spletu.
Avtorji upajo, da bodo njihove ugotovitve pokazale, kako zasvojenost z internetom spremeni povezavo med možganskimi omrežji v adolescenci, kar zdravnikom omogoča učinkovitejše pregledovanje in zdravljenje pojava zasvojenosti z internetom. Zdravniki bi lahko potencialno predpisali zdravljenje, usmerjeno v določene možganske regije, ali predlagali psihoterapijo ali družinsko terapijo, usmerjeno v ključne simptome zasvojenosti z internetom.
S stališča javnega zdravja je ena izmed možni poti preprečevanja zasvojenosti tudi izobraževanje staršev o tej tematiki. Starši, ki se zavedajo zgodnjih znakov in pojava zasvojenosti z internetom, se bodo učinkoviteje spopadli s časom pred zaslonom, impulzivnostjo in čim bolj zmanjšali dejavnike tveganja, ki spremljajo odvisnost od interneta.
Omejitve študije in prihodnost raziskav
Raziskave o uporabi skeniranja fMRI za raziskovanje zasvojenosti z internetom so trenutno omejene in v študijah so bili uporabljeni relativno majhni vzorci mladostnikov, ki pa so bili predvsem iz azijskih držav. Prihodnje raziskovalne študije bi morale primerjati rezultate zahodnih vzorcev, s čimer bi lahko zagotovili boljši vpogled v terapevtske posege.
Junior novinar
