Da kajenje škoduje zdravju danes ni več nobena skrivnost. Pri kadilcih se poveča možnost za raka pljuč, hkrati je veliko večja pojavnost KOPB (kronične obstruktivne pljučne bolezni) in veliko večja je tudi pojavnost srčno-žilnih ljubezni. Po trenutno objavljeni študiji pa se zdi, da vsakodnevno kajenje tudi skrči možgane.
Študija na področju nevrologije
V novi študiji, ki je bila objavljena 28. aprila, a še ni bila strokovno pregledana, so raziskovalci ugotovili, da vsakodnevno kajenje vpliva na zmanjšanje velikosti možganov. Glede na študijo, v kateri je sodelovalo 28 tisoč ljudi, so ugotovili, da imajo ljudje, ki kadijo, manjše možgane v primerjavi z nekadilci. Vendar pa še ni popolnoma jasni ali kajenje povzroči krčenje možganov ali pa obstaja zgolj večja verjetnost, da bodo ljudje z manjšimi možgani začeli kaditi.
»To je zelo pomembna študija,« ocenjuje Dajiang Liu, ki proučuje genetiko tveganja kajenja na Penn State College of Medicine in ni bil vključen v študijo. »Delo poteka pod strogimi protokoli in rezultat je pomemben z vidika javnega zdravja.«
Študija je bila opravljena na podlagi MRI slik možganov pacientov iz Združenega kraljestva. Poleg skeniranja možganov je skupina analizirala kadilske navade udeležencev, ki so jih sami poročali, kot so jih zbrali v anketah. Udeleženci so te ankete opravili dvakrat, enkrat med letoma 2006 in 2010 ter ponovno med letoma 2012 in 2013.
Ugotovitve so edinstvene
Ugotovitve znanstvenikov so več kot edinstvene, saj so ugotovili, da imajo redni kadilci v povprečju 7,1 kubičnih centimetrov manjših volumnov možganov. Ta razlika je najbolj vidna v možganski skorji, kjer je največ sive možganske snovi. Možgani so v tem delu v povprečju manjši za 5,5 kubičnih centimetrov. V beli snovi pa so možgani skrčeni za okoli 1,6 kubičnega centimetra.
Nato so raziskovalci ugotovili, da so se med preteklimi vsakodnevnimi kadilci, ki so kadili bolj močno, pokazale še večje razlike v volumnu sive snovi. Vsako dodatno pokajeno paketno leto – ki je enakovredno kajenju ene škatlice na dan eno leto – je bilo v povprečju povezano s približno 0,15 kubičnega centimetra obsežnim zmanjšanjem količine sive snovi. To razmerje med odmerkom in odzivom podpira idejo, da kajenje vzročno zmanjša količino možganov, so zapisali raziskovalci v svojem prispevku. Vendar pa moč kajenja ne vpliva na količino bele snovi v možganih.
Osebne odločitve so pomembne
Kdaj kadilec opusti kajenje, je prav tako pomembna varianca, ki vpliva na manjšanje možganskega volumna. Tisti, ki kajenje opustijo prej, bodo imeli več sive snovi kot kadilci, ki kadijo dlje. To nakazuje na to, da je naše lastno ravnanje tisto, ki lahko vpliva na izboljšanje telesnega stanja in ohranjanje nevroloških funkcij.
Da bi se raziskovalci izognili ugovoru, da genetika lahko vpliva na manjšanje možganskega volumna, so preučili tudi genetske podatke udeležencev, da bi ugotovili, ali so genske različice, ki vplivajo na tveganje kajenja, morda povezane z razlikami v količini sive snovi. Ugotovili so, da so ljudje z večjim genetskim tveganjem pogosteje kadili v preteklosti, vendar njihova genetika sama po sebi ni bila povezana s količino sive snovi. Namesto tega je bila zgodovina vsakodnevnega kajenja močno povezana s količino sive snovi, kar podpira idejo, da kajenje poganja spremembe.
»Ker je krčenje možganov povezano z nevrološkimi boleznimi, kot je Alzheimerjeva bolezen, ugotavljanje vzročne povezave med kajenjem in zmanjšanjem volumna možganov pospešuje naše razumevanje, ali kajenje neposredno poganja te bolezni prek tega mehanizma,« je dejal Liu.
Kajenje povzroča obsežno škodo
Kajenje je zelo nezdrava razvada, na katero pa imamo veliko vpliva, saj je opustitev le tega odvisna zgolj od naše volje in želje po spremembi. Pomembno se je zavedati, da je kajenje vse stransko škodljivo vedenje, ki ne prizadene zgolj enega organskega sistema, ampak ima vpliv na različne organske sisteme, kjer povzroča različno obsežno škodo.
Vendar pa obstaja tudi nekaj pozitivnih novic. Prva je ta, da vsaj kajenje klasičnih cigaret med mladimi upada, kadilci so torej načeloma starejši posamezniki, ki imajo to razvado še od mladosti. Naslednja pozitivna stvar pa je, da lahko negativne učinke kajenja v veliki meri zmanjšamo sami, saj opuščanje kajenja lahko prihrani potencialno škodo našemu telesu. Ta nova študija je pokazala na pomembna nova odkritja na področju javnega zdravja in razumevanja posledic kajenja, hkrati pa je dokazala tudi, da imamo vso moč za ohranitev svojega zdravja zgolj mi sami.
Novinar
