Vedno več ljudi se ukvarja z raziskovanjem vesolja, a kaj pravzaprav počno? Skozi zgodovino sta raziskovanje vesolja poganjala radovednost in iskanje kozmične harmonije, medtem ko poskuša moderna astronomija najti življenje še kje druge kot na Zemlji. V zadnjem času pa vesoljsko raziskovanje vedno bolj diši korporacijam, ki iščejo zaslužek.
Vesoljske sonde
Prvo telo, ki ga je človek poslal v vesolje, je bila nacistična raketa MW 18014. Prvi umeten satelit je bil ruski Sputnik 1, še bolj znani sta sondi Voyager, izstreljeni leta 1977, ki še vedno delujeta. Vesoljske agencije so izstrelile že našteto sond, ki opazujejo razna vesoljska telesa. Obstaja družina sond, ki so bile izdelane posebej za opazovanje slavnega Halleyevega kometa. Hayabusa nam je prinesla vzorce z asteroida, Vega 1 in 2 sta odvrgli vremenske balone na Venero, preden sta se srečali s Halleyevim kometom, Luna 3 je posnela prvo fotografijo temne strani Lune, ikonične fotografije Jupitra in Saturna sta nam prinesli sondi Voyager. Prav zdaj pa načrtujejo novo sondo, posebej opremljeno za opazovanje medzvezdnega prostora, ki bo nadaljevala delo Voyagerjev in sond Pioneer, ki so že vse zunaj naše heliosfere.
Mednarodna vesoljska postaja
Morda največji dosežek vesoljskega raziskovanja in sodelovanja držav je postavitev stalnega vesoljskega habitata – Mednarodne vesoljske postaje (ISS). V njej sodelujejo astronavti iz vesoljskih agencij Amerike, Kanade, Rusije, Japonske in Evrope. Kljub njeni velikosti je tam naenkrat manj kot 10 ljudi. Med svojim bivanjem astronavti skrbijo za pravilno delovanje in izvajajo znanstvene raziskave. ISS je idealno okolje za eksperimente, ki zahtevajo mikrotežnost, zelo nizke temperature ali veliko sevanja. Preučujejo tudi učinke življenja v vesolju na žive organizme z Zemlje. ISS je tako prva stopnica k širjenju človeštva z Zemlje v vesolje in na druge planete.
Vesoljski teleskopi
Hubble, Einstein, Kepler so le nekateri izmed teh čudežev tehnologije. Vesoljski teleskopi se izkazujejo za daleč najbolj učinkovito orodje raziskovanja vesolja. Hubble je pomagal določiti starost vesolja in hitrost njegovega širjenja, Kepler je odkril množico novih planetov in osončij. Večina opazovanj je v nevidnih spektrih svetlobe, s čimer lahko zaznajo črne luknje, kozmično valovanje ali sončev veter.
Luna
Zadnjič je človek stopil na Luno leta 1972. V prihodnosti misija Artemis, pod pokroviteljstvom agencije NASA obljublja ponoven obisk Lune, celo stalno naselitev ljudi tam in pridobivanje surovin (predvsem vode). Za razliko od prejšnjih polj raziskovanja je tu veliko zasebnega interesa. NASA sodeluje s podjetjema Blue Origin, ki namerava tam postaviti stalno bazo, in SpaceX, katerega cilj je vzpostaviti stalno mrežo prevozov tovora in ljudi od Zemlje do Mednarodne vesoljske postaje, Lune in Marsa.
Mars
Od leta 1993 je bilo na Marsu že sedem pristankov roverjev ali nizkoletečih plovil, ki nabirajo vzorce. Okoli njega krožijo tri sonde. Ker vemo, da je Mars nekoč prekrival ocean, je glavno vprašanje, ali je nekoč na Marsu obstajalo življenje. Tudi če tam nikoli ni bilo življenja, pa želi glavni zagovornik kolonizacije Marsa Elon Musk poskrbeti, da življenje na rdečem planetu bo.
Novinar
