Nova raziskava Univerze v Sheffieldu ponuja osupljiv vpogled v naravo črnih lukenj, ki bi lahko korenito spremenil naše razumevanje vesolja. Po tej teoriji črne luknje niso le končne točke materije in časa, ampak bi lahko prešle v tako imenovane bele luknje, ki bi snov in celo čas izmetavale nazaj v vesolje.
Prelomna odkritja in vpliv na razumevanje vesolja
Črne luknje že desetletja burijo domišljijo znanstvenikov in ljubiteljev vesolja. Po Einsteinovi teoriji splošne relativnosti je to prostor, kjer je gravitacija tako močna, da ji ne more ubežati niti svetloba. V središču črne luknje naj bi bila singularnost – točka, kjer je snov izjemno stisnjena in kjer naše trenutno razumevanje fizike odpove.
Raziskava, objavljena v prestižni reviji Physical Review Letters, poudarja, da bi kvantna mehanika lahko spremenila naš pogled na singularnost. Namesto da bi predstavljala konec prostora in časa, bi lahko pomenila prehod v novo fazo – v belo luknjo. Ta hipoteza temelji na kvantnih fluktuacijah, majhnih in kratkotrajnih spremembah energije prostora, ki bi lahko omogočile prehod snovi skozi singularnost in njen ponovni izbruh v vesolje.
Bela luknja – nasprotje črne luknje?
Koncept belih lukenj ni nov, a nova študija ponuja konkretnejšo razlago njihovega nastanka. Medtem ko črne luknje privlačijo in ujamejo snov, bele luknje delujejo obratno – materijo, energijo in celo čas izmetavajo nazaj v prostor. To bi lahko pomenilo, da singularnost v črni luknji ni končna točka, temveč vrata v drugo fazo obstoja.
Dr. Steffen Gielen z Univerze v Sheffieldu, eden izmed avtorjev študije, pravi: »V kvantni mehaniki sistemi vedno spreminjajo in evolvirajo. Naš model kaže, da črne luknje ne predstavljajo konca, ampak lahko postanejo prehod v nekaj novega.«
Temna energija in merjenje časa
Ena izmed najbolj zanimivih idej raziskave je povezava med časom in temno energijo, skrivnostno silo, ki poganja širjenje vesolja. Avtorji raziskave predlagajo, da bi temno energijo lahko uporabili kot referenčno točko za merjenje časa, kar bi lahko spremenilo naše dojemanje časovnih zakonitosti v vesolju.
Dr. Gielen pojasnjuje: »Čas običajno dojemamo kot relativen koncept, odvisen od opazovalca. V naši raziskavi pa predlagamo, da je čas neposredno povezan s temno energijo, ki prežema celotno vesolje in je odgovorna za njegovo širjenje.«
Kaj pomeni ta teorija za prihodnje raziskave?
Čeprav gre za teoretične modele, bi nadaljnje raziskave lahko privedle do novih metod preučevanja črnih lukenj in vesolja kot celote. Če singularnost res ni konec, ampak začetek, bi to lahko odprlo vrata novim vprašanjem o naravi realnosti, možnosti potovanja skozi črne luknje in celo o obstoju drugih vesolj na drugi strani belih lukenj.
Raziskovalci se bodo v prihodnosti osredotočili na to, kako njihove ugotovitve prenesti iz teoretičnih modelov v konkretne dokaze. Do takrat pa ostaja ena izmed največjih skrivnosti vesolja še vedno odprta: kaj se v resnici zgodi v središču črne luknje?
Novinar
