Sinhronizacija možganov ali možganska koherenca se nanaša na usklajeno delovanje različnih možganskih regij med izvajanjem kognitivnih nalog. To omogoča učinkovito delovanje možganov, saj različni deli sodelujejo pri obdelavi informacij in izvrševanju nalog.
Sinhronizacija možganov in tveganje za psihozo
Ali je mogoče oceniti tveganje posameznika za razvoj psihoze? Identifikacija napovednih markerjev je ključni izziv v psihiatriji. Ekipa iz Univerze v Ženevi (UNIGE) je preučevala paciente z mikrodelesijo 22q11.2DS – genetsko anomalijo, povezano s psihotičnimi motnjami. Ugotovili so, da ima ta populacija edinstveno povezanost med strukturo in aktivnostjo možganskih regij, pri čemer nekateri deli med razvojem izgubljajo optimalno koherenco, kar vodi do prekomerne ali premalo povezane aktivnosti. Ta specifičnost odpira pot za prepoznavanje zanesljivih markerjev tveganja.
Mikrodelecija gena 22q11.2DS
Mikrodelecija gena 22q11.2DS je najpogostejša genetska delecija, ki prizadene enega izmed 2000 ljudi in povzroči odsotnost majhnega zaporedja DNK na kromosomu 22. Lahko vodi do srčnih okvar, disfunkcije imunskega sistema in psihotičnih motenj v adolescenci ali odrasli dobi pri 35 odstotkih nosilcev.
Atipičen možganski razvoj
Ekipa, ki jo vodi Stéphan Eliez, profesor na UNIGE, že dvajset let spremlja 300 posameznikov, starih od 5 do 34 let, ki jih prizadene ta mikrodelesija. Skoraj 40 odstotkov jih je razvilo shizofrenijo, zaradi česar je ta kohorta edinstven primer raziskave na svetu.
V novi študiji je ekipa UNIGE preučevala razvoj povezanosti med možganskimi deli pri posameznikih v tej kohorti, od otroštva do odraslosti. Ugotovili so, da imajo pacienti z mikrodelesijo vztrajno razvojno neskladje že od otroštva, z deli hiper- in hipopovezanosti po celotnih možganih. To neskladje je izrazito v adolescenci pri posameznikih z 22q11.2DS, ki so razvili shizofrenijo, posebej v frontalnem, cingulatnem in temporalnem korteksu.
Prepoznavanje zanesljivega markerja
Močna korelacija med razvojnim neskladjem in mikrodelesijo gena 22q11.2DS je pomemben korak k identifikaciji napovednih markerjev za bolezen. Naslednji korak je določiti, kako lahko te povezave predstavljajo individualni prstni odtis možganov, kar bo omogočilo zgodnje prepoznavanje tveganja za razvoj psihoze.
Novinar
