V februarju se je v Stockholmu zaključilo neformalno zasedanje Sveta za konkurenčnost (COMPET). Švedska, predsednica Sveta Evropske unije, je v središče sestanka postavila raziskovalne infrastrukture in odprto znanost. Predlagala je, da se ministri posvetijo vprašanju podatkovnih raziskovalnih infrastruktur, ki bo omogočalo in pospeševalo raziskovalni proces ter prenos pridobljenega znanja v prakso.
Izziv predstavlja tudi oblikovanje sistema po načelu FAIR (angl. Findable, Accessible, Interoperable and Reusable). To je sistem v katerem je raziskovalne podatke mogoče najti, do njih dostopati, jih ponovno uporabiti in poskrbeti, da so različni sistemi med seboj združljivi.
Kot okvirne pogoje, ki jih je treba doseči za uresničevanje odprte znanosti, so države članice Evropske unije najpogosteje navajale:
- reformo sistema ocenjevanja raziskav (ki bo spodbujala raziskovalno kulturo odprte znanosti),
- oblikovanje spodbud za deljenje podatkov,
- povezovanje raziskovalnih infrastruktur ter koordinacijo držav članic Evropske unije prek oblaka,
- usposabljanje raziskovalcev, da bodo svoje delo opravljali po načelu FAIR in
- oblikovanje ustreznih načrtov za upravljanje s podatki ter kazalnikov za spremljanje uspešnosti pri doseganju teh ciljev.
Kaj je poročal minister dr. Papič v imenu Slovenije?
Minister dr. Papič je v imenu Slovenije poročal o uspešnosti pristopa pri načrtovanju raziskovalnih infrastruktur. Predstavil je tudi slovenski načrt vzpostavitve dveh velikih podatkovnih centrov in poročal o osrednji vlogi odprte znanosti v prenovljenem slovenskem zakonodajnem in strateškem okviru za raziskave in inovacije.
Kot ključni izziv je minister izpostavil ravno upravljanje prehoda na odprto znanost. Najpomembnejši se mu je zdel skupni pristopa vseh držav članic Evropske unije in njihovo enotnost, tako pri pogajanjih z založniki kot z globalnimi partnerji. Po njegovem mnenju, se lahko vzpostavi okolje, ki nagrajujejo odprto javno objavljanje raziskovalcev, vendar pa bo to ustrezna rešitev le za prihodnje raziskovalne objave in za raziskovalce na začetku kariere.
Predlogi za prehod na popolnoma odprt dostop
Kljub izpostavljenim številnim izzivom, so ministri za prehod na popolnoma odprt dostop predlagali:
- skupna pogajanja z največjimi založniki znanstvenih publikacij
- reformo sistema ocenjevanja raziskav (prednost kakovosti znanstvenih objav pred količino),
- spremembe zakonodajnega okvira na vseh ravneh (omogočeno zadržanje avtorskih pravic raziskovalcev po objavi in s tem ohranitev javno financiranih rezultatov raziskav v javni lasti),
- omejitev stroškov, ki jih lahko založniki zaračunavajo za obdelavo in objavo člankov in
- nadaljevanje naporov za vzpostavljanje alternativnih repozitorijev znanstvenih objav in podatkov.
Švedsko predsedstvo bo na podlagi zaključene razprave pripravilo predlog sklepov o odprtem znanstvenem objavljanju. V kratkem ga bodo na Svetu Evropske unije, na delovni skupini za raziskave, tudi predstavili.
