Je to, da ti poleti bolj ustrezajo lahkotne, nizkokalorične jedi in solate le mit? Nova raziskava pravi, da lahko nizke temperature v možganih zares sprožijo povečan apetit. Če si prej mislil, da ravno v mrzlem okolju lažje izgubiš kilograme, ker porabiš več energije za termoregulacijo, si preberi, zakaj v resnici velja obratno.
Mraz poveča porabo energije
Sesalci, kamor spada tudi človek, imajo stalno telesno temperaturo. Pri nizkih temperaturah zato za ohranjanje telesne temperature porabijo več energije. Ta učinek je bil kot metoda za izgubo telesne teže in izboljšanje metaboličnega zdravja že dobro raziskan. Tako so se pojavile mrzle kopeli in druge »hladne terapije«.
Ena izmed slabosti teh metod je, da se je človeško telo tekom evolucije prilagodilo tako, da izpostavljenost mrazu ne pripelje do znatnega hujšanja. To bi bilo namreč v preteklosti lahko usodno. Drug problem, zaradi katerega »hladne terapije« niso tako uspešne za hujšanje, je podoben kot pri dietah in športni aktivnosti: povečan apetit. Dodatna poraba energije v mrazu sproži povečan apetit in spodbudi večji vnos hrane, a do zdaj točen mehanizem procesa še ni bil poznan.
Ne gre za direkten odziv na nizke temperature
Raziskava na miših, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nature, je preučila ta osnovni prilagoditveni mehanizem sesalcev, ki bi ga v prihodnosti lahko izkoriščale tudi različne terapije. Zanimivo opažanje raziskovalcev je bilo, da so miši izkazale višjo stopnjo iskanja hrane šele šest ur po znižanju temperature. Iz tega sklepajo, da povečanje apetita ni neposredna posledica zaznave mraza.
Raziskovalci so spremljali tudi aktivnost nevronov v možganih v toplih in hladnih razmerah. Ugotovili so, da je bila v mrazu večina nevronske aktivnosti v možganih precej nižja. Izjema so bili nekateri predeli talamusa, ki so v mrazu kazali višjo stopnjo aktivacije.
Z aktivacijo ali inhibicijo določenih nevronov do sprememb vedenja
Znanstveniki so se zato osredotočili na skupek nevronov v talamusu, katerih aktivnost je močno narasla tik preden so miši začele z aktivnim iskanjem hrane. Če so imele miši v času, ko je nastopil mraz na voljo manj hrane, je bila aktivnost teh nevronov še večja. Vse to kaže, da se nevroni odzovejo na energijski deficit, ki ga povzroči mraz, ne pa na sam mraz.
V nadaljevanju so raziskovalci umetno aktivirali te nevrone. Opazili so, da so miši tudi v tem primeru začele z iskanjem hrane. Ko so aktivnost opazovanih nevronov inhibirali, se je iskanje hrane zmanjšalo. Vsi ti učinki pa so se pojavili le v kombinaciji z nizkimi temperaturami. Torej nizke temperature sprožijo še ločen signal, ki je potreben za spremembo apetita. Znanstvenikom je uspelo celo dokazati, da ti nevroni v talamusu posredujejo signal ventralnemu striatumu (nucleus accumbens). Gre za možgansko jedro, ki je upravlja signale nagrajevanja in odpora ter preko njih vpliva na vedenje, tudi hranjenje.
Novinar
