Nova študija je ugotovila, da lahko dolgoročna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča možnost pojava avtoimunskih bolezni. Izpostavljenost onesnaženim delcem je že v preteklih raziskavah bila povezana s kapjo, rakom možganov, splavom in duševnim težavam. Analiza raziskav iz leta 2019 je ugotovila celo, da lahko onesnažen zrak vpliva na vse celice v človeškem telesu.
Kaj so ugotovili?
Sedaj so raziskovalci iz Univerze v Veroni ugotovili, da je dolgoročna izpostavljenost visokim koncentracijam onesnaženega zraka povezana s povečanjem pojava različnih bolezni. Nekatere bolezni imajo v primeru izpostavljenosti kar 40 % večjo možnost pojava, nekatere pa 20 % ali 15 %.
Študija, ki je bila objavljena v reviji RMD Open, je zabeležila medicinske informacije o 81.363 moških in ženskah. Podatke so pridobili iz italijanske baze, ki je spremljala tveganje zlomov med junijem 2016 in novembrom 2020. Pri približno 12 % je bilo v tem obdobju diagnosticirana avtoimunska bolezen. Vsak bolnik je bil preko svoje stanovanjske poštne številke povezan z najbližjo postajo za spremljanje kakovosti zraka.
Analizirali so povprečno dolgotrajno izpostavljenost trdnim delcem (znanim kot PM10 in PM2,5), ki jih proizvajajo med drugimi tudi vozila in elektrarne. Ravni koncentracije 30 µg/m3 za PM10 in 20 µg/m3 za PM2,5 veljalo za prag, ki je škodljiv za zdravje ljudi.
Ugotovitve so pokazale, da je bila dolgotrajna izpostavljenost delcem nad temi ravnmi povezana z 12 % oziroma 13 % večjim tveganjem za razvoj avtoimunske bolezni.
Kaj to pomeni?
Felicity Gavins, direktorica Centra za raziskave vnetij in translacijsko medicino na univerzi Brunel v Londonu, je o ugotovitvah dejala: »Ta študija podpira vse več dokazov, ki kažejo na povezavo med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in imunsko posredovanimi boleznimi.«
Vseeno je opozorila, da je trditev, da je za pojav bolezni kriv samo onesnažen zrak sporna, a dodala: »Ni dvoma, da obstaja povezava.« Poudarila je potrebo po večjem številu raziskav. Izpostavila je tudi, da je na nekaterih območjih Italije prišlo do povečane rasti avtoimunskih stanj. Po njenem mnenju bi vpliv na to lahko imelo tudi pasivno kajenje.
Raziskovalci priznavajo, da njihove ugotovitve ne dokazujejo vzročne povezave. V igri so lahko tudi drugi dejavniki. Vključno s pomanjkanjem informacij o tem, kdaj so se pojavili simptomi avtoimunske bolezni. Spremljanje kakovosti zraka morda tudi ne odraža osebne izpostavljenosti zraku.
Vseeno je dr. Giovanni Adami, eden od avtorjev poročila in revmatolog z Univerze v Veroni, dejal: »Svetovna zdravstvena organizacija je onesnaženost zraka nedavno opredelila kot eno največjih okoljskih tveganj za zdravje. Naša študija ponuja nove dokaze iz resničnega življenja o povezavi med avtoimunskimi boleznimi in izpostavljenostjo onesnaženemu zraku.«
Zaključil je: »Poleg tega obstaja močna biološka utemeljitev, ki podpira naše ugotovitve. Vendar je vzročno zvezo težko dokazati.«
Novinar
