Italijanski arheolog je primerjal vpliv izbruha Vezuva na Herkulaneum – starodavnim rimskim mestom na obali blizu Pompejev – z atomsko bombo, ki je bila med drugo svetovno vojno odvržena na japonsko mesto Hirošima.
Piroklastični val, ki ga je povzročil Vezuv, je bil tako vroč, da so možgani in kri žrtev Herkulaneuma takoj zavreli – temperatura naj bi bila med 400 in 500 stopinj Celzija.
»Ostanki žrtev so bili najdeni v podobnem stanju kot v Hirošimi,« je povedal Domenico Camardo, arheolog pri projektu ohranjanja Herkulaneuma. »Resnično začutiš grozo in tragedijo«.
Arheologi menijo, da je moški, ki naj bi bil star med 40 in 45 let, umrl le nekaj korakov od morja, ko je poskušal pobegniti pred izbruhom.
Zdi se, da je moški držal v rokah nekaj, kar je po besedah strokovnjakov majhna usnjena torbica z leseno škatlico, iz katere štrli prstan, morda železen ali bronast.
»Morda je bežal s svojimi zakladi,« je dejala Nunzia Laino, konservatorka ekipe, ki bo analizirala ostanke, ko bodo ti preneseni v laboratorij. »Predmeti, ki so bili najdeni skupaj s človeškimi ostanki, so posebno zapleteni. Med njimi so tudi ostanki tkanin, zato jih bo treba skrbno izločiti, preden bo mogoče opraviti študije«.
Žrtvine kosti so bile tudi rdečkaste barve, kar je Francesco Sirano, direktor arheološkega parka Herculaneum, označil za sled madežev, ki jih je pustila kri moškega.
Ohranjena okostja več kot 300 žrtev
Do odkritja je prišlo med prvim arheološkim izkopavanjem v Herkulaneumu, ki je veliko manjše in manj znano najdišče kot sosednji Pompeji, in sicer po skoraj treh desetletjih.
Pri izkopavanjih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so odkrili dobro ohranjena okostja več kot 300 žrtev, ki so bila nakopičena v lopah za čolne, kjer naj bi se skrile, medtem ko so čakale, da jih reši morje.
Ostanki vojaka, ki naj bi bil v vojski Plinija Starejšega, rimskega pomorskega poveljnika, ki je poskušal rešiti prebivalce Pompejev in Herkulaneja, so bili najdeni v 80. letih prejšnjega stoletja, blizu najnovejšega odkritja.
Izbruh Vezuva Herkulaneum prizadel na drugačen način kot Pompeje
Camardo je dejal, da je izbruh Vezuva Herkulaneum prizadel na drugačen način kot Pompeje.
»To je ključna razlika med njima,« je dodal. »Pompeje je uničil dež pepela in lapilusa, ki ga je pokopal za tri ali štiri metre. Herkulaneum pa je najprej uničil piroklastični oblak s temperaturo več kot 400 stopinj. Ta je požgal drevesa, prebivalce in druge oblike življenja«.
Mesto je nato prizadelo »šest valov vulkanskega blata, ki so prišli kot poplava in ga zamrznili pod skoraj 20 metri materiala«, je dodal Camardo. »Toda ta poplava blata, ki se je nato strdilo, je omogočila ohranitev vseh organskih ostankov, saj kisik ni mogel prodreti skozi … zato danes najdemo stvari, kot so predmeti hrane, ki jih v Pompejih niso našli«.
Herkulaneum, ki je bil ponovno odkrit med kopanjem vodnjaka v začetku 18. stoletja, naj bi bil bogatejši od Pompejev, izkopane pa so bile tudi razkošne vile, okrašene s freskami in mozaičnimi tlemi – vključno s hišo, ki je bila najdena leta 1938.
Izkopavanja so bila še posebej zahtevna, saj najdišče leži pod sodobnim istoimenskim mestom. Odkrite so bile tudi organske snovi sadja in kruha ter leseno pohištvo in starodavni zvitki, ki so bili zaradi vročine in pepela karbonizirani.
Med zadnjimi izkopavanji na plaži so bili odkriti tudi predmeti lesenega pohištva iz hiš in trgovin ter napis, ki je pripadal templju, posvečenemu boginji Veneri.
Sirano pričakuje, da bodo med nadaljevanjem izkopavanj našli ostanke še drugih žrtev. Del območja plaže, na katerem potekajo izkopavanja, naj bi bil za javnost odprt leta 2024.
Novinar
