Znanstveniki so s fuzijskim reaktorjem JET podrli rekord in zagotovili uspeh projektu ITER.
Jedrska fuzija je sveti gral energetike, pot do brezogljične družbe in naslednji velik korak v zgodovini človeštva. Iz Amerike in Kitajske prihajajo poročila o uspešnih poskusih in novih prebojih v jedrski tehnologiji, na čelu vsega pa je Evropa z načrtovanim reaktorjem ITER. Internacionalni termonuklearni eksperimentalni reaktor (ITER) so omogočila desetletja raziskav fuzije s tokamakom, ki so jih in jih še vedno izvajajo v reaktorju JET v Angliji.
JET (Joint European Torus) je eksperimentalni reaktor tipa tokamak, ki je pomanjšana različica ITER in primeren za zadnje poskuse, preden ITER začne delovati predvidoma 2025.
Znanstevniki so podrli rekord za največ proizvedene energije s fuzijo. V petih sekundah je reakcija v JET pridelala 59 MJ energije, kar je dvakrat več kot zadnji poskus leta 1997. Pet sekund se morda zdi malo, a v svetu jedrske fuzije je to ogromno, je za BBC povedal Dr Arthur Turrell. Še bolje pa je, da je eksperiment potrdil, da bi lahko reakcijo vzdrževali še dlje časa, 5 minut, 5 ur in tako dalje.
Jedrska fuzija
Pri fuzijski reakciji se jedra atomov združujejo in iz lahkih elementov nastajajo težji. Ta proces se naravno dogaja v zvezdah, kjer iz jeder vodika nastane helij, en proton in ogromna količina energije.. Pri tem se sprosti okoli štirikrat več energije kot pri jedrski fisiji ali razpadu.
Jedrski razpad že nekaj desetletij uporabljamo v različne namene. Na žalost je bila premiera moči jedrskega razpada v obliki bomb na Nagasaki in Hirošimo, zdaj pa jedrski razpad poganja jedrske elektrarne, baterije vesoljskih sond in še kaj. Čeprav jedrska fisija sprosti okoli milijonkrat več energije kot kemične reakcije (izgorevanje fosilnih goriv ali, spet, razni eksplozivi), se ne more kosati z jedrsko fuzijo. Poleg tega današnje jedrske fisijske elektrarne za sabo puščajo velike količine radioaktivnih odpadkov, ki jih pri fuziji takorekoč ni.
Da na Zemlji dosežemo zlitje atomskih jeder, mora biti gorivo še bolj vroče kot središča zvezd, kjer pri reakciji pomaga ogromna gravitacija oz. pritisk. Materiala, ki bi takšno reakcijo zadržal, preprosto ni, zato si fiziki pomagajo z močnimi magnetnimi polji. Po tem principu deluje vrsta reaktorja tokamak (JET, ITER, EAST, KST…), ki pa ni edina.
5 sekund je le začetek
Reaktor JET več kot 5 sekund ne more ohranjati potrebne temperature, saj se njegovi elektromagneti sicer pregrejejo. Iter bo po drugi strani za vzdrževanje oblike plazme uporabljal superprevodone magnete, ki so popolnoma drugačni od elektromagnetov v JET in imajo drugačen način hlajenja.
Gorivo za ITER
ITER bo kot gorivo uporabljal izotopa vodika devterij in tritij. Njuna kombinacija se je izkazala za najbolj učinkovito in hkrati potrebuje relativno nizko temperaturo za začetek (»zgolj« okoli 100 milijonov °C).
Ne polagajmo vseh upov v energijo fuzije
Fuzijska energija nam je tako še korak bližje, a ne smemo se veseliti prehitro. Strokovnjaki opozarjajo, da bo tudi po začetku polnega obratovanja ITER leta 2035 preteklo še veliko časa, preden elektrika iz fuzijskega reaktorja postane širše dostopna. ITER bo pravzaprav ostal ekperimentalni reaktor, prvo elektriko s fuzijo pa naj bi v omrežje poslala elektrarna EU DEMO. Ker okoljska katastrofa že trka na vrata, se ne smemo zanašati na obljube o neomejeni brezogljični energiji, ampak stopiti v akcijo danes.
Druge skrbi dejstvo, da je količina tritija na Zemlji omejena. To bi lahko še dodatno upočasnilo pot do čiste energije. Morda pa ga bomo uvažali kar iz drugih planetov, a o tem drugič.
Novinar
