Igranje video iger ne škoduje duševnemu zdravju

Ure igranja priljubljenih videoiger ne škodujejo duševnemu zdravju igralcev, je pokazala največja raziskava doslej, ki jo je šest tednov izvajala ekipa oxfordskega internetnega inštituta in je zajela skoraj 40.000 igralcev in njihove igralne navade. Vendar to ne pomeni, da raziskava ni vzbudila nekaterih pomislekov. Ekipa trdi, da je potrebnih še veliko več informacij, preden bodo lahko zakonodajalci na področju tehnologije zares mirni.

Raziskava vpliva video iger na duševno zdravje

Raziskava, objavljena v reviji Royal Society Open Science, ni pokazala vzročne povezave med igranjem iger in slabšim duševnim zdravjem, ne glede na to, kakšne igre se igrajo. Profesor Andrew K. Przybylski, višji raziskovalec na Oxford internet inštitutu (OII), pravi, da je raziskava pokazala jasno razliko v izkušnjah igralcev, ki igrajo, ker si to želijo, in tistih, ki igrajo, ker se jim zdi, da morajo.

»Ugotovili smo, da je res vseeno, koliko igralci igrajo [z vidika njihovega dobrega počutja]. Ni bila pomembna količina igranja, ampak kakovost … Če so čutili, da morajo igrati, so se počutili slabše.  Če so igrali, ker jim je bilo igranje všeč, podatki niso pokazali, da je to vplivalo na njihovo duševno zdravje. Zdi se, da jim je dajalo močan pozitiven občutek,« je dejal profesor Przybylski.

Prelomna raziskava med igralci iger je bila najobsežnejša doslej, saj je zajela več platform in sedem različnih iger, vključno z osnovnimi igrami, kot je Animal Crossing: New Horizons, dirkalne simulatorje, kot je Gran Turismo Sport, in bolj tekmovalne igre, kot sta Apex Legends in Eve Online.  Profesor Przybylski pravi, da ni bilo razlik v vplivu na duševno zdravje, ne glede na to, ali je igra vključevala selitev v novo mesto z govorečimi živalmi, kot v igri Animal Crossing, ali sodelovanje v igri v slogu kraljevske bitke, kot je igra Apex Legends.

Podatki o igrah so v lasti igralcev

Podatki o igrah, ki jih zbirajo platforme, so v lasti igralcev. Skoraj 40.000 ljudi pa je dovolilo, da se uporabijo za to raziskavo. V prejšnjih študijah so igralci pogosto pisali dnevnike o svojih odzivih na igre. Vendar je dostop do podatkov o igrah v realnem času omogočil le spodbuden vpogled v vpliv iger, pravi profesor Przybylski. Čeprav je OII dal podatke na voljo drugim akademikom, je to le kaplja v morje glede na možne razpoložljive podatke in omogoča le omejen dostop.

Profesor Przybylski pojasnjuje: »Na svetu videoigre igra približno milijarda ljudi. Samo na platformi Nintendo je na voljo 3.000 iger. Ljudje igrajo več iger, mi pa smo lahko dostopali do podatkov o 39.000 ljudeh, ki igrajo samo sedem priljubljenih iger.«

Pravi še, da bi odgovorili na vprašanja, na katera želijo odgovoriti starši, kot je on, moramo zbrati velike reprezentativne vzorce in to na ravni platforme. Gledati samo sedem iger je kot gledati sedem živil, čeprav veste, da Tesco in drugi supermarketi prodajajo na tisoče različnih živil, kupci pa polnijo različne vozičke.

To so prvi koraki v svet razumevanja vklapljanja iger v življenja igralcev

Profesor Przybylski je poleg tega, da je starš, tudi sam odraščal z igranjem iger in pravi, da so takšne raziskave bistvene za razumevanje resničnega vpliva igranja iger na posameznika.  Čeprav današnje raziskave kažejo, da igre morda negativno vplivajo le na tiste, ki se čutijo prisiljene igrati, in ne na vse uporabnike, se je treba naučiti še veliko več.

»To so le prvi koraki v svet razumevanja, kako se igre vklapljajo v življenja igralcev,« pravi profesor.  »Zdi se, da je ključni dejavnik, zakaj igrate. To je vznemirljiva študija, vendar nas čaka še veliko dela.«

Pred raziskavo je bilo treba opraviti večmesečna pogajanja z igralnimi platformami o uporabi podatkov, nato pa je sledilo večmesečno analiziranje. Sama analiza podatkov je bila najlažja, pravi profesor Przybylski. Platforme Sony, Microsoft in Nintendo imajo zapletene odnose z več sto razvijalci iger, zato je težko doseči, da se vsi strinjajo, da je neodvisna in stroga znanost v najboljšem interesu njihovih igralcev. Vendar profesor Przybylski poudarja, da so podatki last igralcev – ne platform in ne razvijalcev iger. »Igralci imajo zakonsko pravico, da darujejo svoje podatke … bil bi neverjeten korak naprej, če bi podatke zbirali na ravni platform.«

»Igralci želijo vedeti, kakšen vpliv ima igranje iger. Znanstveniki to želijo vedeti. Starši želijo vedeti. Vlada želi vedeti. Jaz želim vedeti … in informacije so na voljo. Ti podatki morajo biti odprti in jih je treba zlahka deliti. Če velikim igralnim platformam ni vseeno za dobro počutje njihovih igralcev, morajo igralcem in znanstvenikom omogočiti, da spoznajo, kako njihovi izdelki vplivajo na nas, v dobro ali slabo,« zaključuje Przybylski.

Tilen Kemperle

Novinar