Vesoljski teleskop Hubble zadnjih 30 let kroži nad Zemljo na višini 547 kilometrov. Ta stari teleskop je sicer imel nekaj problemov v zadnjih letih, vendar še ni zaključil s produkcijo neverjetnih fotografij našega kozmičnega dvorišča.
Na primer, v začetku tega meseca je Hubble posnel kristalno jasno sliko Saturna, 1,35 milijarde kilometrov oddaljenega planeta. Planeta, ki ga običajno lahko s prostim očesom vidite samo kot šivankino konico svetlobe.
Na Saturnu so poletja precej hladna
Trenutno je poletje na Saturnovi severni polobli, kar pomeni, da je njegova zgornja severna polovica nagnjena proti nam (in Soncu). A ni čisto tako poletje, kot si ga predstavljamo. Plinski velikan večino svoje toplote pridobiva iz svoje notranjosti in ne od Sonca. Povprečna temperatura pa je hladnih -178 stopinj Celzija.
Ta slika ni samo osupljiva, ampak znanstvenikom pomaga spoznati nove podrobnosti o planetu. Na primer, na severni polobli je vidna rahla rdeča meglica. NASA meni, da je to lahko posledica vročine sončne svetlobe, ki spreminja atmosferski obtok, ali zaradi spremembe fotokemične megle na planetu. Kot lahko vidiš na dnu slike, ima južni pol rahlo modre odtenke.
»Neverjetno je, da že nekaj let na Saturnu opazimo sezonske spremembe,« je povedala planetarna znanstvenica Amy Simon iz Nasinega vesoljskega centra Goddard.
Hubble je od leta 1990, ko se je prvič predstavil, opravil več kot 1,3 milijona opazovanj, večina teh slik pa je oddaljenih galaksij, meglic ali zvezd. Občasno pa posname fotografijo planeta bližje domu. To pomaga znanstvenikom, da spremljajo naše osončje brez dragih in dolgoročnih misij na vsak posamičen planet.
Kljub temu pa nekatera vprašanja vseeno potrebujejo vesoljska plovila za odgovore. Na primer, kako so nastali neverjetni Saturnovi prstani.
»Nasine meritve drobnih zrn vesoljskega plovila Cassini kažejo, da lahko prstani trajajo le še 300 milijonov let, kar je eden od argumentov, da so prstani relativno mladi,« je dejal planetarni znanstvenik Michael Wong s kalifornijske univerze Berkeley.
Novinar
Ob Saturnu se pojavlja epohalno vprašanje, glede na dejstvo, da je geostacionarna orbita Zemlje nejvarnejše prebivališče ali evakuacijski prostor v Univerzumu. Če nas apokalipsa ali naravno sprejetje vojne napovedi s strani človeške civilizacije, ki jo napoveduje ponovna atmosferska kataklizma zadnjih dveh let ne bo preveč prehitela, bo raziskava Saturnovih prstanov aktualno koristna.Tako, da se že nahajamo pri vznožju velikanskega projekta – vzpostavitve obroča dihalnega plina okoli Zemlje na geostacionarni orbiti v primeru, da znanstveniki ugotovijo, da so bili do sedaj in da bodo še v bodoče stabilni in brez usodnih katastrofalnih uničenj. Sivc.