Na dan so prišli dodatni dokazi o nastanku Zemlje.
Vsako leto se iz Zemljine skorje sprosti okoli 2 kg helija-3. Ta izotop helija, ki mu manjka en nevtron, sicer lahko nastaja na Zemlji, vendar so znanstveniki prepričani, da je skoraj ves prišel iz vesolja. Ko se je Zemlja še oblikovala iz planetarne meglice ob mladem soncu, je helij 3 ostal ujet v notranjih plasteh našega planeta.
Raziskovalca z University of New Mexico Peter Olson in Zachary Sharp sta izračunala, koliko helija-3 je še skritega v Zemlji. To sta ugotovila glede na hitrost sproščanja helija-3 iz zemeljske skorje. Izračun je pokazal, da je v Zemlji še približno petagram (1015 g) oz. milijardo ton helija-3.
V raziskavi objavljeni v Geochemistry, Geophysics, Geosystems sklepata o nastanku Zemlje glede na količino trenutno prisotnega helija-3. Takšne zaloge tega plina bi lahko bile dokaz, da je Zemlja nastajala blizu središča planetarne meglice in ne na njenem obrobju. Po drugi strani pa raziskovalca priznavata, da so potrebne dodatne raziskave še drugih uhajajočih plinov.
Helij-3
Ta izotop vodika so znanstveniki prvič videli leta 1939. Ker je to bil že čas spogledovanja z jedrsko energijo, je helij-3 predstavljal potencialni vir, ki pri jedrskem razpadu ne bi puščal radioaktivnih odpadkov. Skoraj ves helij-3 na Zemlji naj bi prišel iz vesolja, vendar tudi na Zemlji počasi nastaja ob spontanih jedrskih reakcijah litija.
V popkulturi je helij-3 nov, neverjeten, skrivnosten in drag vir energije, ki pa se skriva na temni strani Lune, zato nacistična oblast tam vzpostavi četrti rajh in v komediji Jekleno nebo (Iron Sky, 2012) izvede invazijo na Zemljo. Tudi Netflixov Space Force se poigrava z mislijo o heliju-3.
Danes je raziskovanje helija-3 kot vira energije na stranskem tiru, ga pa uporabljamo za številne druge namene. Pri instrumentih za zaznavanje nevtronov, medicinski opremi, hlajenju na ekstremno nizke temperature in kot dodatek v jedrski fuziji. Tudi ideja o pridobivanju helija-3 na Luni ima veliko privržencev, a se sooča z omejitvami današnje tehnologije in iniciative.
Novinar
